V organizacijskih enotah Splošne knjižnice Ljutomer vse leto pripravljajo nove vsebine. V muzeju so nedavno odprli razstavo ob 140. obletnici rojstva Ferdinanda Lupše. »Trikrat na leto v muzejski enoti predstavljamo znane občane Ljutomera ob njihovih obletnicah. Letos smo že predstavili geografa Boruta Belca, zdaj pa smo izbrali Ferdinanda Lupšo. Gre za izjemno inteligentnega človeka, ki se je leta 1881 rodil v Drakovcih, za časa življenja pa je bil aktiven na mnogih področjih,« pove vodja muzeja Tomaž Markovič. Lupša, ki je bil po poklicu geodet, je znan predvsem po delovanju v tujini. Je avtor knjige Die Nordpolsphinx, v kateri je pisal o ekspedicijah na severni pol. »Napisal je tudi, kako bi ekspedicijo izpeljal sam, in načrt predstavil takratni avstro-ogrski oblasti, a ga ta iz neznanih razlogov ni sprejela. Kasneje je naletel na siamskega konzula, ki mu je ponudil, da bi vodil ekspedicijo v Siam,« pripoveduje sogovornik in nadaljuje, da je Prlek to sprejel ter se v Siamu mudil med letoma 1904 in 1906 ter še v času prve svetovne vojne. V današnji Tajski je raziskoval kraje in poročal o tamkajšnjem stanju. O tem je nastala knjiga, imenovana V džunglah belega slona, v njej pa je Lupša opisoval doživljanje kraja, floro in favno ter infrastrukturo. Na eni od posesti je vodil projekt vzpostavitve namakalnega sistema, bil nekaj časa profesor, obenem pa glavni pobudnik trgovinske povezave med Siamom in takratno Kraljevino SHS. Trgovina sicer ni zaživela, Lupša pa interesa za domače okolje ni nikoli zanemaril.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Obsojen na smrt
Lupša je bil aktiven tudi v lokalnem okolju. Bil je načelnik kmetijskega društva za ormoški okraj, sodeloval je pri odprtju društvenega doma pri Mali Nedelji, bil je odbornik kmetijske podružnice ter cenjen predavatelj na zborih društev. Razlog, da je danes bolj malo znanega o njem, izhaja iz zadnjih let njegovega življenja. Kot razloži Markovič, so Ferdinanda Lupšo okupatorji med vojno postavili za župana Male Nedelje. Tega ni smel zavrniti, pozneje pa so ga obtožili kolaboracije in 21. januarja 1945 obsodili na smrt. »Ker naj bi sodeloval z Nemci, sta njegovo ime in dediščina kmalu zatem izginila. Del prebivalstva pri Mali Nedelji se je obrnil proti njemu, ohranilo se je zelo malo njegovih dragocenosti.« Osrednja oseba razstave je pokopana pri Mali Nedelji, tam je njegovo daljno sorodstvo tudi postavilo kapelico, na kateri je spominska plošča. Na grobu, kjer naj bi bil po pričevanju domačinov zakopan, pa ni njegovega priimka, kar po besedah Markoviča priča o tem, da je bil hitro izbrisan z nagrobnika. Zaradi vsega tega zbiranje gradiva za razstavo ni bilo preprosto, informacije so črpali iz Lupševih člankov v časnikih ter iz gradiva Rada Podgorelca in Jelke Vrbnjak.
»Ni enostavno predstaviti tako osebnost, predvsem zato, da ne ustvariš nasprotnega učinka. Smo pa želeli poudariti njegovo svetovljanstvo in strokovnost na različnih področjih,« pove direktorica Splošne knjižnice Ljutomer Vesna Laissani. V javnem zavodu se prav zaradi slabega poznavanja znanih Prlekov odločajo osvetljevati njihova življenja in delo.
Tudi o Miklošiču
Tretjega bodo v ljutomerski muzejski enoti najverjetneje predstavili Franca Miklošiča, saj letos mineva 130 let od njegove smrti. »Razmišljamo, da bi predstavili njegova pisma in ne tako znana dejstva o njem,« napoveduje Markovič. Snujejo že tudi načrte za preostanek leta. Ker je v Ljutomeru leto 2021 razglašeno za leto gasilstva in prostovoljstva, aktivnosti tečejo tudi v tej smeri. V sodelovanju z ljutomerskim gasilskim društvom pripravljajo publikacijo ob 150-letnici obstoja. Skušali bodo zajeti vse generacije gasilcev, nastala bo tudi razstava. »V našem bralnem klubu imamo kar nekaj prostovoljk, med katere smo razdelili vprašalnik, da bi zbrali njihove odgovore na to, zakaj postati prostovoljec, od kod črpati motivacijo in podobno,« pristavi Laissanijeva. Obenem se nadeja, da bodo poleti ob sprostitvi ukrepov lahko izvedli v javnosti že poznane dogodke, ki jih pripravljajo tudi zunaj zavoda. Na terasi slaščičarne Flo Cukeraj so v preteklosti pripravljali bralne večere, predstavitve knjižnih del, potopisna predavanja in projekcije ruskih filmov.
Veseli vračanja obiskovalcev
Trenutno se Markovič ukvarja še s strokovnimi opisi domačih obrti iz ljutomerskega okoliša, ki bodo objavljeni v publikaciji Zgodovinski listi. Gradivo so zbirale članice Društva upokojencev Ljutomer, ki so tudi opravile intervjuje z obrtniki, vodja muzeja pa bo pripravil podrobne opise postopkov, zgodovine, načinov dela ter številčne podatke. »Priključili so se tudi študenti filozofske fakultete, ki bodo skoraj pozabljene domače obrti raziskovali v domačem okolju,« prida direktorica. Po besedah Markoviča so doslej obdelali enajst obrti, s pomočjo študentov jih lahko dodajo še približno petnajst.
Kot poudarita oba sogovornika, so se za ta projekt odločili zaradi pomanjkanja tovrstnih podatkov. »Domače obrti iz Prekmurja so dokaj dobro raziskane in poznane, o tistih iz okolice Ljutomera pa ni zaslediti ničesar, sploh pa ne številčnih podatkov.« Tako bodo med drugim obdelali prleško tradicijo lončarstva, čevljarstva, mlinarstva, sodarstva, mizarstva in krojaštva. Sorodnica šivilje, ki je imela v ljutomerski mestni hiši v preteklosti krojaštvo, je muzeju darovala tudi okoli šest desetletij stare ohranjene obleke.
Vesna Laissani je zadovoljna, da se vračajo obiskovalci, individualne goste in skupine si obetajo tudi čez poletje. »Kulturna dediščina, zgodovina kraja vedno nagovarjata tako starejše, srednje kot mlade generacije. Le na pravi način je treba to predstaviti,« še pove Laissanijeva.
Markovič pa spomni, da je v galeriji na ogled razstava Revitalizacija svetlobe avtorja Boštjana Plesničarja. Ta že nekaj let živi na Goričkem, izhaja pa iz Ljubljane. Po sprostitvi ukrepov si je razstavo ogledalo lepo število obiskovalcev, v času zaprtja pa so pripravili tudi virtualni sprehod med razstavljenimi umetninami. Naslednja razstava, ki jo bodo pripravili, bo zajemala dela ljutomerskih gimnazijcev.