O tem, da so se pričeli pogovori o oblikovanju novih turističnih destinacij v luči strategije slovenskega turizma 2022-2028, ki spreminja model destinacijskega upravljanja, smo že poročali. Status 35 trenutnih vodilnih destinacij, med njimi je tudi celotna destinacija Pomurje, je zamrznjen do konca letošnjega leta, nova strategija pa ohranja vodilne in uvaja tudi koncept perspektivnih destinacij.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na novo se riše turistični zemljevid Pomurja
Kažejo se obrisi petih novih destinacij, a veliko je odvisno tudi od finančnih zmožnosti občin.
Na terenu tako že intenzivno potekajo aktivnosti v smeri prilagoditve destinacij, kar mora biti storjeno do konca prihodnjega leta, pri čemer se v Pomurju kažejo obrisi štirih ali petih vodilnih oziroma perspektivnih destinacij. Med vodilnimi destinacijami bi tako zagotovo bile Moravske Toplice, Murska Sobota, Lendava, kot samostojne občine, najbolj intenzivno pa poteka ta hip povezovanje prleških in na drugi strani goričkih občin.
Prlekijo povezuje Šoster
Štafetno palico pri oblikovanju vodilne destinacije Prlekija je prevzel direktor Prleške razvojne agencije Goran Šoster, pri čemer je kot kolateralna žrtev dobil nogo dosedanji najemnik TIC Jeruzalem Boštjan Ivajnšič. Da smo razkrili to dogajanje, je očitno zmotilo ljutomersko županjo Olgo Karbo. Ljutomerska občina si je namreč elegantno oprala roke pri ravnanju z Ivajnšičem, ki je bil podnajemnik v sklopu Dvorca Jeruzalem in ni bil neposredno v pogodbenem razmerju z ljutomersko občino. Županja je po našem prispevku na občinsko sejo povabila Šostra, ki je kar v sklopu točke o realizaciji sklepov občinskemu svetu predstavljal aktivnosti Prleške razvojne agencije pri vzpostavljanju vodilne turistične destinacije Prlekija, in to utemeljila s tem, da "nekdo v medijih ovira prizadevanja, ki gredo v prave smeri".
Vodilno destinacijo Prlekija, ki bi zajemala območja lokalne akcijske skupine Goričko, torej občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje, Veržej, Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, bi vodila Prleška razvojna agencija, po besedah Šostra pa so predvidene občine zelo kooperativne pri povezovanju in si želijo močneje prispevati. "Časa imamo do konca prihodnjega leta, da dokažemo, da smo proračunsko, programsko in kadrovsko sposobni to izpeljati," je na ljutomerski občinski seji poudaril Šoter, ki je postregel še s podatkom, da je v sklopu vodilne destinacije Pomurje, v katero je trenutno združena celotna regija, na letni ravni zabeleženih približno milijon nočitev, od tega pa da Ljutomer prispeva približno tretjino. Če pogledamo lansko turistično statistiko, to ne drži, saj je bilo na ravni Pomurja sicer res ustvarjenih blizu milijon prenočitev, oziroma dobrih 967 tisoč, a je od tega ljutomerska občina prispevala manj kot 100 tisoč nočitev, točneje, dobrih 85 tisoč. V vsakem primeru pa so aktivnosti pri oblikovanju vodilne turistične destinacije Prlekija očitno na dobri poti. Vse je pa na koncu dneva povezano tudi z denarjem, tako v smislu večje možnosti pridobitve sredstev Slovenske turistične organizacije in iz drugih virov, kakor tudi s potrebnimi finančni vložki ustanoviteljev vodilne turistične destinacije. Ti sprva nanesejo na 250 tisoč evrov na leto, nato pa se ta znesek podvoji.
Goričko kot perspektivna destinacija
Na levem bregu reke Mure oziroma točneje na Goričkem pa se združujejo občine Kuzma, Cankova, Rogašovci, Gornji Petrovci, Hodoš, Kobilje, Šalovci, Grad in Tišina, pri čemer koordinacijsko vlogo prevzema predvsem puconska občina oziroma Razvojni zavod, ki ga vodi Ksenija Flegar. Navedene občine imajo ambicijo oblikovati perspektivno destinacijo, kjer so pogoji nekoliko milejši, saj med drugim letni finančni prispevek znaša 100 tisoč evrov. O oblikovanju perspektivne destinacije Goričko je bilo govora tudi na 2. srečanju goričkih županov, ki je potekalo minuli ponedeljek pri brunarici na Serdiškem bregu v Serdici. Srečanju sta poleg županov prisostvovala tudi pomurski poslanec Damijan Zrim in minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ki je županom predstavil trenutne in prihajajoče razpise, na katerih lahko kandidirajo za pridobitev kohezijskih sredstev.