Javno podjetje (JP) Prlekija je v stečaju poslovalo natanko pol leta, dokler ni poslov predalo radgonski Komunali in novoustanovljeni Prleški komunali, ki sta lani novembra prevzeli oskrbo s pitno vodo na območju pokončanega prleškega vodovoda. Podjetje je v stečaju in v pičlih šestih mesecih ustvarilo za 4,3 milijona evrov prihodkov in iz poslovanja pridelalo za dobrega pol milijona evrov dobička, kaže poročilo stečajnega upravitelja Boruta Sokliča.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Puconcih končano evropsko klubsko prvenstvo v dvoranskem hokeju
V Zeleni dvorani Puconci je tri dni potekalo evropsko klubsko prvenstvo v dvoranskem hokeju razreda Challenge I, ki ga je organiziral HK Triglav Predanovci. Nastopilo je sedem ekip.
Za primerjavo – JP Prlekija je v letu pred stečajem ustvarilo za 5,4 milijona evrov prihodkov in poslovno leto zaključilo z minusom v višini 1,3 milijona evrov. Podjetje v stečaju je sicer poslovalo na podlagi cene vodarine, kar je bil eden največjih kamnov spotike pri neuspelem reševanju javnega podjetja, v višini 1,0489 evra za kubični meter vode. Pred tem je vodarina nespremenjeno nekaj let znašala 0,67 evra za kubični meter vode.
Končni seznam preizkušenih terjatev v stečaju JP Prlekija kaže, da so upniki prijavili za 2,1 milijona evrov navadnih terjatev ter še za okoli 60 tisoč evrov prednostnih terjatev, pri čemer pa so nekatere terjatve še v postopku prerekovanja ali celo napotene na pravdo. Hkrati ima stečajna masa v tem trenutku 1,59 milijona evrov denarnih sredstev, poleg tega pa je v bilanci evidentiranih še približno 1,8 milijona evrov opredmetenih osnovnih sredstev, ki jih je mogoče unovčiti s prodajo. Gre za poslovno nepremičnino, kjer je bil sedež javnega podjetja. K temu je treba prišteti še 745 tisoč evrov terjatev do kupcev, dobrih 81 tisoč evrov zalog materiala ter dodatne terjatve in druge postavke, ki skupaj povečujejo potencialno unovčljivo stečajno maso na skoraj 2,8 milijona evrov. To pomeni, da bi hipotetično lahko bili upniki v stečaju v celoti poplačani. Je pa to odvisno od uspeha stečajnega upravitelja pri prodaji premoženja in izterjavah, kar v praksi ni realno povsem dosegljivo.
Dolgotrajno postavljanje na noge
Na minuli seji občinskega sveta je bilo medtem na mizi ljutomerskih svetnikov kar nekaj odločitev v povezavi s Prleško komunalo, zato je seji prisostvoval tudi direktor javnega podjetja in nekdanji podžupan Branko Filipič. Ta je med drugim pojasnjeval situacijo v javnem podjetju v luči minulega turbulentnega trimesečnega obdobja, ki ga je zaznamoval fiasko z napačnimi in nepravilno naslovljenimi računi. Zagotovil je, da so sedaj, ko so potrebne podatke o odjemnih mestih vendarle odkupili od podjetja v stečaju, na novo vzpostavili ustrezne in natančne baze ter so lahko pričeli z daljinskim odčitavanjem.
Omenil pa je še dve prisotni težavi, in sicer da še nimajo vse popolne opreme za odčitavanje (ta je dobavljiva le iz Izraela) ter da bi glede na inšpekcijsko odločbo morali zagotoviti zamenjavo več kot 3500 od 6524 priključkov, saj tega JP Prlekija ni storilo. Filipič je zagotovil tudi, da Prleška komunala ta hip nima neporavnanih računov, saj so se z dobavitelji in poslovnimi partnerji dogovorili za daljši rok plačila, prepričan pa je, da se bo finančni tok v naslednjih mesecih na polno zagnal. Precej burna razprava je nastala ob določitvi višine subvencije k ceni vode, saj so se občine ustanoviteljice Prleške komunale dogovorile, da bo ta znašala 20 odstotkov. Več ljutomerskih svetnikov je temu nasprotovalo, kajti v praksi gre za znižanje subvencije, ki je do sedaj znašala 30 odstotkov v delu, ki se nanaša na ceno omrežnine. »Težava je v tem, da imamo javno podjetje povsem na začetku. Nima traktorjev, ne bagrov in prikolic. Nič. V naslednjih letih bodo tako morali zgolj investirati, sami stroški bodo. Smo pa vse to imeli. Imeli smo dobro javno podjetje, a se je vse zapravilo,« je bil med drugim kritičen svetnik Dejan Vnuk.
Županja Olga Karba je v repliki izrazila dvom, da bi bilo prejšnje javno podjetje v odličnem stanju, saj da je ob stečaju »padel ven marsikateri okostnjak«, predvsem glede preplačil občin ustanoviteljic. Ravno tako je zatrdila, da je bila ustanovitev Prleške komunale dobra poteza, in spomnila na to, da je cena vodarine sedaj nižja od tiste, ki so jo neuspešno skušali uveljaviti v JP Prlekija. Cena vodarine v okviru Prleške komunale sicer znaša 0,98 evra za kubični meter vode. Letošnje poslovne številke novega javnega podjetja bodo pokazale natančno sliko, če in kako se ta cena izide.