Napoved, da bo s 1. avgustom na območju občin Križevci, Ljutomer, Razkrižje, Veržej in Sveti Jurij ob Ščavnici vodo zagotavljalo novoustanovljeno javno podjetje Prleška komunala, se ni uresničila. So se pa za pravilne pokazale besede Boruta Sokliča, stečajnega upravitelja Javnega podjetja (JP) Prlekija, ki je argumentirano pojasnil, zakaj to v tako kratkem času ni mogoče, ter poteze županov omenjenih občin označil za zaletave in neodgovorne.
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je vmes celo sporočila, da izstopa iz zgodbe s Prleško komunalo, k soustanoviteljstvu katere ni bila niti vabljena, in bo za oskrbo z vodo skrbela sama prek režijskega obrata in javnega razpisa. Kljub temu da na sestanku s stečajnim upraviteljem prejšnji teden ni bilo premikov,še več, ljutomerska županja Olga Karba in še dva župana občin ustanoviteljic novega javnega podjetja so ga protestno zapustili,danes voda teče normalno dalje. In še naprej jo na območju celotnega vodovodnega sistema C, če mu lahko še tako rečemo, zagotavlja JP Prlekija.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Intervju) »Stigma, vezana na duševno zdravje, se z leti manjša,« opaža specialistka psihiatrije Anja Plemenitaš Ilješ
Depresija postaja ena najpogostejših bolezni tako doma kot po svetu. Narašča tudi pojavnost poporodne depresije.
Kot nam je pojasnil Soklič, je bilo hitro jasno, da nihče ne more in niti ne namerava prevzeti poslovanja že z avgustom. »Če bi nehali delati, bi Prlekija ostala brez vode,« je jasen stečajni upravitelj, ki spomni, da do roka, ki so si ga zastavili na Občini Ljutomer, vse občine niti niso uskladile prijave izločitvenih pravic v stečajnem postopku. To je seveda pogoj za pridobitev premoženja oz. lastnine, torej infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje storitve.
Kadar koli bi predal
Kako se bo Soklič izognil stečaju v stečaju? Občine iz ljutomerske upravne enote so namreč sporočile, da se več ne bodo odrekle najemnini, niti krile morebitne izgube JP Prlekija. Kot pojasnjuje, poslovanje odslej poteka na podlagi pravnega instrumenta »preprečevanja nastanka nenadomestljive škode«. Do te bi namreč prišlo, če bi preprosto zamahnil z roko, saj evidentno ta hip še ni drugega subjekta, ki bi lahko zagotavljal oskrbo s pitno vodo. Prleška komunala je denimo do minulega torka na zavodu za zaposlovanje iskala prve kadrovske moči, na roko pa ji ne gre niti dejstvo, da je ta hip čas letnih dopustov. Plačilo stroškov, ki bodo nastali v okviru poslovanja JP Prlekija v stečaju, za katere več ne velja poseben dogovor, bo Soklič, če ne bo šlo drugače, terjal po sodni poti.
Stečajni upravitelj sicer ponovno poudarja, da je novemu izvajalcu ali izvajalcem javne službe pripravljen kadar koli prepustiti poslovanje, a da se morajo glede tega dogovoriti in uskladiti. Zadnji sestanek s prleškimi župani je bil včeraj, Soklič pa je pred njim izrazil pričakovanje, da bo vodil v dogovor o datumu, ko se bo to zgodilo. Če je nedavno še veljalo, da bi do prevzema poslovanja lahko prišlo septembra oziroma še bolj verjetno oktobra, se glede na vso situacijo niti ta časovnica več ne zdi realna in bo JP Prlekija v stečaju še nekaj časa moralo zagotavljati vodo v očitno zelo kaotičnem vodovodnem sistemu C.
Dopisna vojna ljutomerske občine in Elektra Maribor preko pooblaščencev
Elektro Maribor, eden od večjih upnikov Javnega podjetja Prlekija v stečaju, se je v torek prek Odvetniške pisarne Veltruski s pomenljivim dopisom obrnil na vse udeležene v stečajnem postopku, pri čemer je posebej izpostavljena glavna vloga ljutomerske občine kot največje ustanoviteljice javnega podjetja in njene županje Olge Karba. Dopis so prejeli tudi vsi ljutomerski občinski svetniki. V njem so nanizana dejstva in odgovornost županov za negativno poslovanje javnega podjetja in nastali dolg v višini 250 tisoč evrov, ki ga ima javno podjetje do distributerja električne energije, dopis pa v podtonu vsebuje napovedi tožb.
Odvetnica Petra Velturski tako poudarja odškodninsko odgovornost vseh občin ustanoviteljic in celo osebno, kazensko in civilno, odgovornost županov, če Elektro Maribor v stečajnem postopku ne bo poplačan. »Za ta primer bomo interese naše stranke zaščitili tudi z ustreznimi sodnimi postopki za ugotavljanje kazenske odgovornosti posameznih odgovornih oseb,« je jasna odvetnica Elektra Maribor, ki ljutomersko občino poziva h konstruktivnemu sodelovanju s stečajnim upraviteljem za poplačilo terjatve do Elektra Maribor, saj se bodo le tako, kot poudari, izognili pravnim postopkom, ki bodo sicer sledili zoper občine ustanoviteljice in odgovorne osebe občin.
Na dopis so odgovorili tudi v ljutomerski občini, ravno tako preko odvetnika, in sicer se je v imenu občine odzvala odvetniška pisarna Stušek. Ta v odgovoru zanika odgovornost za stečaj JP Prlekija in meni, da je poimensko izpostavljanje ljutomerske občine nekorektno, obveščanje celega kroga naslovnikov z dopisom pa celo protipravno. Ob tem v ljutomerski občini zatrjujejo, da je način zagotovitve oskrbe s pitno vodo v njihovi domeni. »Sicer pa glede tega še poudarjamo, da je napovedovanje nekakšnih kazenskih in pravdnih postopkov v tej točki povsem brezpredmetno in tudi brez kakršnekoli pravne podlage, saj se v stečaju ni iztekel še niti rok za prijavo terjatev. Celo več, naša stranka vaše pisanje dojema kot pritisk, da naj zagotovi sredstva za poplačilo vaše stranke v stečaju, kar predstavlja favoriziranje upnikov, kar je kaznivo dejanje. Zato vas v tej zvezi pozivamo, da se v bodoče vzdržite nagovarjanja naše stranke k izvajanju kaznivih dejanj,« so odgovorili na poziv Elektra Maribor. Dopisna "vojna" med ljutomersko občino in Elektrom Maribor, ki poteka preko odvetnikov, se tukaj ni končala.
Odgovor namreč ni prepričal Veltruskijeve, odvetnice Elektra Maribor, ki navaja, da so na drugi strani prezrli nekatere trditve, ki predstavljajo odgovornost občin za stečaj javnega podjetja. Pri tem navede nesprejem elaborata cene in nekritje razlike v ceni. Zato je bila po oceni odvetnice Elektra Maribor insolventnost javnega podjetja predvidljiva. »In to so opustitve vestnega dela vseh županov, ker so dopustili, da je podjetje ostajalo prezadolženo, vse na škodo raznih dobaviteljev, med njimi tudi naše stranke,« poudarja in napoveduje, da bodo občine za obveznosti stečajnega dolžnika, ki ne bodo poplačane, odgovarjale na odškodninskem temelju. »Zato je pravno zmoten vaš zaključek, da bi občina s poplačilom favorizirala upnika stečajnega dolžnika, saj bi mu plačala svojo obveznost. In tudi če se še ni iztekel rok za prijavo terjatev, je iz do sedaj znanega že razvidna možnost poplačila terjatev, saj stečajne mase praktično ni,« je jasna odvetnica Elektra Maribor, ki pojasnjuje še, da bo družba plačilo zahtevala od občin, pri tem pa si lahko zbere vse, ali samo nekatere od njih, pri čemer so se na ljutomersko občino obrnili, ker je ta največja ustanoviteljica javnega podjetja.