Prodaja Dosorja se nadaljuje, »letvica« zvišana na 1,2 milijona evrov

Občinski svet je namreč na zadnji seji potrdil program prodaje, v katerem so opredeljeni pravnoformalni postopki prodaje premoženja v lasti lokalne skupnosti, na osnovi opravljenega pregleda poslovanja in cenitve Dosorja pa bodo svetniki na marčni seji še odločili, ali bo občina šla v prodajo naložbe ali ne. Župan Roman Leljak je povedal, da bodo v primeru odločitve svetnikov za prodajo to opravili z javno dražbo, kupec pa se bo potem naprej pogajal s finančno družbo Heta Asset Resolution (Heta), ki je prav tako solastnik podjetja Dosor, hkrati pa tudi njegov največji upnik s terjatvijo v višini skoraj 8 milijonov evrov. Če občinski svet prodaje Dosorja ne bo potrdil, bo občinska uprava pripravila rebalans proračuna, v katerem je (po prvem branju) že predviden prihodek od prodaje v višini 1,2 milijona evrov.

In kaj se je s prodajo dogajalo doslej?

Oktobra lani je radenski občinski svet po burni razpravi sprejel sklep, da bo svojo naložbo v Dosorju prodal za 800 tisoč evrov. Pogajanja so potekala s Heto in družbo Senecura, največjim zasebnim upravljavcem domov za starejše v Avstriji, ki je del mreže domov Orpea. Heta naj bi za kupnino prispevala 150 tisoč evrov, tako da bi za ta znesek zmanjšala terjatev do Dosorja, Senecura pa bi zagotovila preostanek kupnine, vendar le, če bi postala edina lastnica doma. Na podlagi takšnega dogovora naj bi Heta pripravila pogodbo, vendar ta ni bila pripravljena in usklajena v dogovorjenem času, posel pa je propadel tudi zato, ker je občinski nadzorni odbor ugotovil, da podjetniški pristop, ki so ga ubrali pri pogajanjih, ni skladen z zakonodajo, ki opredeljuje način prodaje lokalnega oziroma državnega premoženja.

Kot smo že večkrat poročali, je bil Dosor, ki je prve stanovalce sprejel leta 2008, zgrajen z javno-zasebnim partnerstvom, tako da je občina prispevala zemljišče, Hypo Alpe-Adria Consultants pa denarna sredstva v ocenjeni vrednosti zemljišča. Družbenika sta Dosor pozneje dokapitalizirala (osnovni kapital je znašal 1,7 milijona evrov) in pri tem ohranila polovični delež, toda težave z likvidnostjo so se nadaljevale. Tekoče poslovanje Dosorja namreč ves čas bremeni strošek gradnje, ki je zaradi povečanja zmogljivosti objekta ob sami gradnji poskočil na 12 milijonov evrov. Kljub temu da Dosor tekoče poravnava finančne obveznosti, se dolg, zdaj do Hete, ni bistveno zmanjšal in še vedno znaša 7,8 milijona evrov, ob tem pa je bila vrednost doma lani ocenjena na od 5 do 6 milijonov evrov. Finančna razbremenitev poslovanja Dosorja v prihodnje je torej ključno vprašanje za sklenitev posla. In to kljub temu da je Dosor uspel dobiti koncesijo za vse zmogljivosti, torej za vseh 178 postelj, in z letošnjim letom lahko pričakuje dodatnih približno 180 tisoč evrov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.