Program za izvajanje evropske kohezijske politike 2021 – 2027 je tehnično usklajen z Evropsko komisijo, predhodno pa so ga potrdile tudi Vlada Republike Slovenije in kohezijski regiji, so sporočili iz Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Po besedah kohezijskega ministra Aleksandra Jevška lahko pričakujemo, da ga bo Evropska komisija potrdila decembra, prvi razpisi za črpanje sredstev pa bodo predvidoma objavljeni spomladi 2023.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
»Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko (SVRK) je tako v zelo kratkem času zaključila eno najbolj nujnih in pomembnih nalog, ki je bila tudi prioriteta te vlade. Zdaj moramo poskrbeti za čim hitrejši začetek izvajanja projektov, saj bomo le tako lahko uspešni pri črpanju evropskih sredstev,« je poudaril Jevšek in ob tem spomnil, da bo novo programsko obdobje 2 leti krajše od prejšnjega (2014-2021), ki se izteka konec drugega leta. Že pred časom je SVRK napovedala tudi določene poenostavitve v postopkih izvajanja oziroma pregleda porabe evropskih sredstev, kar naj bi pripomoglo k boljši učinkovitosti črpanja evropskih sredstev.
Za kaj bomo lahko porabili denar?
Program za izvajanje evropske kohezijske politike 2021-2027 je eden temeljnih dokumentov, ki bo Sloveniji omogočil dostop do približno 3,2 milijarde evropskih sredstev za določene cilje politik in tehnično pomoč. Čeprav gre za programsko obdobje 2021-2027, se bo program lahko izvajal do konca leta 2029.
Slovenija bo v tem obdobju imela na razpolago (brez tehnične pomoči):
793 milijonov evrov za zeleni in nizkoogljični prehod; za naložbe, kot so pridobivanje sončne energije in vetra; za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb; za poplavno varnost, odvajanje in čiščenje vode;
727 milijonov evrov za razvoj, raziskave in inovacije; za naložbe v raziskovalno infrastrukturo in raziskovalne zmogljivosti; za digitalizacijo;
741 milijonov evrov za socialno vključenost, zaposlovanje, izobraževanja in usposabljanja;
511 milijonov evrov za trajnostno in pametno mobilnost; za naložbe kot je posodobitev javnega potniškega prometa, zlasti železniške infrastrukture;
85 milijonov evrov za teritorialne pristope kot sta urbani in lokalni razvoj;
249 milijonov evrov za Savinjsko-Šaleško regijo zaradi opuščanja rabe premoga in za prestrukturiranje Zasavja.