Med letoma 2024 in 2026 pet projektnih partnerjev iz Slovenije in Hrvaške izvaja projekt z naslovom Multidisciplinarna krepitev zmogljivosti in razvoj novih rešitev z namenom ohranjanja, varovanja in povečanja števila ogroženih skupin divjih opraševalcev in medonosne čebele v ekosistemu oziroma krajše Bee(a)ware. Partnerji – vodilni je Razvojna agencija Redea iz Čakovca, sodelujejo pa še Javni zavod Krajinski park (JZ KP) Goričko, Galerija - Muzej Lendava in Nacionalni inštitut za biologijo iz Slovenije ter Medžimurska priroda iz Hrvaške – skušajo s pomočjo različnih aktivnosti izboljšati znanja in dosedanje prakse glede varstva in ohranjanja divjih opraševalcev in medonosne čebele na pilotnih območjih projekta, to sta krajinski park Goričko ter biosferno območje Mura-Drava-Donava v Sloveniji in na Hrvaškem. Sodelujoči ugotavljajo, da pri izzivih, povezanih z opraševalci, primanjkuje ustrezne komunikacije in sodelovanja med naravovarstveniki, čebelarji in kmeti ter drugimi ciljnimi skupinami, kar vodi v neusklajene in individualne ukrepe, ki globalno ne rešijo izzivov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Slovenščina v PiŠK podrejena madžarščini, odgovorni brez konkretnih odgovorov
Uporabnike je razburila ena od razstav, pri tem pa ne gre za osamljen primer.
V obeh državah je v zadnjem desetletju občutno upadlo število opraševalcev, ki so ključni za delovanje kopenskih življenjskih združb, biotsko raznovrstnost in opraševanje kulturnih rastlin. Približno 78 odstotkov samoniklih rastlin se razmnožuje s pomočjo divjih opraševalcev, medtem ko ima skoraj 84 odstotkov vseh kulturnih rastlin koristi od opraševalcev, predvsem kar se tiče količine in kakovosti pridelka. Največji upad so doživele čebele samotarke in dnevni metulji. Za izboljšanje stanja so zato potrebna izobraževanja naravovarstvenih strokovnjakov in čebelarjev ter ozaveščanje širše javnosti.
Označili bodo 20 travnikov
Med glavnimi aktivnostmi in rezultati projekta sta med drugim analiza stanja o divjih opraševalcih, ki bo ponudila podroben pregled stanja na pilotnih območjih, ter strateški načrt za trajnostno ohranitev divjih opraševalcev in medonosne čebele, načrtovani so tudi mala enciklopedija opraševalcev s fotografijami in opisi najpogostejših vrst s pilotnih območij, stalna razstava o sonaravnem čebelarjenju in praktični čebelnjak na gradu v Lendavi ter učilnica na prostem o divjih opraševalcih v bližini gradu Grad na Goričkem, prav tako bo na novo zasajenih približno 1800 metrov drevesno-grmovnih pasov oziroma mejic, ki bodo služile kot prehranjevalni habitati za opraševalce.
Za namene izdelave analize stanja opraševalcev in za pripravo omenjenega strateškega načrta je JZ KP Goričko naročil popis habitatov med Lendavo in jugozahodnim delom Goričkega. Izbran zunanji izvajalec, Zavod Logarica iz Brezovice pri Veliki Polani, je v poletno-jesenskih mesecih preteklega leta izvedel kartiranje oziroma popis habitatov, ki so primerni za divje opraševalce in medonosno čebelo, ob koncu popisa pa je izdelal še poročilo, ki je hkrati analiza stanja primernih habitatov za čmrlje, čebele samotarke, muhe trepetavke, dnevne metulje in medonosno čebelo.
Izvajalec je v 24 katastrskih občinah (k. o.) med Lendavo in Kobiljem popisal 270 travnikov, večjih od pol hektarja, in 55 mejic, podlaga za izbor in popis travnikov je bil javni pregledovalnik grafičnih podatkov kmetijskega ministrstva. Kot je povedal Gregor Domanjko iz JZ KP Goričko, je zavod popisane habitate razdelil v tri kategorije glede na prisotnost in pogostnost opraševalcev na travnikih oziroma v mejicah in v povezavi s prisotnostjo cvetočih rastlin ali dreves oziroma grmovnic. Za opraševalce zelo primernih je bilo 46 popisanih travnikov, od tega največ v k. o. Kobilje in k. o. Velika Polana, skupno 23. Med popisanimi mejicami jih je bilo za opraševalce zelo primernih sedem. Skupno dvajset travnikov in mejic bo JZ KP Goričko po dogovoru z lastniki v letu 2026 tudi označil s posebnimi tablicami.
Kot je še ugotovil zavod med popisom, so se na travnikih med divjimi opraševalci največkrat pojavljale različne vrste dnevnih metuljev, najmanj je bilo čmrljev in muh trepetavk, medonosna čebela pa je bila prisotna na skoraj polovici popisanih travnikov in mejic. Zunanji izvajalec je predlagal tudi dodatno zasaditev 33 mejic.