Na predvečer dneva spomina na žrtve holokavsta je v Gledališču Park potekala osrednja slovesnost. Navzoče je uvodoma pozdravil župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek. Povedal je, da ima dan spomina na žrtve holokavsta v Prekmurju in Murski Soboti poseben pomen, saj so bili 26. aprila 1944 od tukaj deportirani številni Judje, ki so svoje življenje končali v taboriščih. "Dolžni smo, da ohranjamo spomin na številne žrtve," je povedal in v nadaljevanju svojega govora v luči nedavnega ekumenskega sprehoda predstavnikov treh veroizpovedi po Murski Soboti izpostavil današnje dobro sodelovanje in povezanost vseh veroizpovedi in narodov, ki živijo na območju Prekmurja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Slavnostni govornik je bil predsednik države Borut Pahor. V svojem govoru je povedal, da je slovenskih žrtev holokavsta, ki bi nam izpričale svoje tragične zgodbe, vse manj, zato smo moralni dolžniki, da ohranjamo spomin na to strašno tragedijo človeštva. Povzel je tudi svoje besede, ki jih je navzočim namenil že ob polaganju venca ob spomenik žrtvam holokavsta v Dolgi vasi pred osrednjo slovesnostjo, da bomo zlasti v sedanjih zaostrenih mednarodnih odnosih lahko pridobljeni mir ohranili le, če bomo upoštevali kulturo spominjanja, kulturo dialoga in načelo mirnega reševanja sporov. "Ljudje smo različnih mnenj in prepričanj, in vendar se moramo truditi, da skušamo vsem tem razlikam najti skupne imenovalce, ki omogočajo napredek za vse. Vsak pri sebi mora narediti vse za to, da ne izgubimo kulture dialoga," je povedal. Nagovor je sklenil s pozivom, da lahko trenutno krizo preživimo in se iz nje izvlečemo v boljšo družbo le, če bomo ohranili vero v skupnost, solidarnost in medsebojno pomoč.
Po nagovoru predsednika je sledil kulturni program, ki so ga pripravili dijaki Gimnazije Murska Sobota pod vodstvom mentorjev Tomija Bušinoskega, Melite Franko in Tadeje Filo. V njem so spomnili na najbolj znano osebno pričanje žrtve holokavsta, na Dnevnik Anne Frank, izpostavili pa so tudi morda manj znano zgodbo Jožice Veble Hodnikove, ki je taborišče smrti za razliko od Anne Frank preživela. Program so zaokrožili z izbranimi pevskimi in instrumentalnimi točkami.
Slovesnost se je sklenila s tradicionalnim branjem imen slovenskih žrtev holokavsta in molitvijo El Malei Rachamim, ki jo je povedal glavni rabin za Slovenijo Ariel Haddad.
Generalna skupščina OZN je dan spomina na žrtve holokavsta razglasila pred sedemnajstimi leti. Na ta dan, 27. januarja 1945, so osvobodili uničevalno taborišče Auschwitz Birkenau.
