Kitthiya, ki pomaga žabam doseči drstišča že dvanajsto leto, je ustvarila tudi Facebook stran, na kateri osvešča javnost o pomembnosti žab in dvoživk ter pridobiva nove prostovoljce.
"Včasih se priključi kdo na novo, včasih kdo pride tudi samo enkrat, ker to ni prav zabavno delo, pa tudi čisto ne. Žabe najbolj silijo na cesto takrat, ko dežuje, tako da je človek potem še moker in blaten, ampak, glavno, da jih večino rešimo; vseh na žalost ne moremo," je pojasnila.
Že sredi februarja so prenašalke dvoživk v Borecih dosegle svojevrsten rekord - v enem večeru so čez cesto v vedrih prenesle 1850 žab in drugih dvoživk. Kitthiya pravi, da so sicer absolutni rekord dosegli pred dvema letoma, ko so z vedri preko ceste prostovoljke v nekaj urah enega večera prenesle celo 3000 dvoživk.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Prevladujejo krastače, nekaj je tudi rjavih žab in pupkov, a manj kot prejšnja leta. Pomagajo jim na odseku občinske ceste v Borecih, ki je dolg približno 700 metrov.
Sicer gredo množično čez ceste v mrestišča v Pomurju dvoživke tudi v Lutvercih, v Podgradju, na Petanjcih in ob dveh jezerih - ob Ledavskem in ob Blagušu. "Začela sem pred več kot desetletjem, ker mi je žal vsake povožene živali, pri nas pa se to dogaja množično. Kruto je, če ljudje ne ukrepajo, pa vidijo, da je nekaj narobe z okoljem, naravo ali z živalmi. Ker če ne ukrepamo pri stvareh, ki kažejo na kakovost našega okolja - na kar dvoživke kažejo - potem ne moremo reči, da nam je mar za svoje otroke," meni Kitthiya.
Pomoč sloni na prostovoljcih, včasih jim pomaga tudi katera od občin. Križevska je tako prispevala folijo za pregrade za žabe. Te jih ustavijo, a je žabe še vedno potrebno prenesti čez cesto do mrestišč. Ko so prosili, da bi bila na tem delu ceste pogostejša redarska ali policijska kontrola, da bi vozniki malo počasneje vozili, pa so naleteli na gluha ušesa, je dejala Kitthiya.
"Šoferji imajo nizko stopnjo ozaveščenosti glede dvoživk. V desetih letih se je to sicer malo izboljšalo, a vseeno že en avto jih lahko povozi na desetine," je opozorila.
Na sistemski ravni poskuša dvoživkam po vsej Sloveniji pomagati Center za kartografijo favne in flore. V tem zasebnem zavodu deluje biologinja, ki se zadnjih 30 let ukvarja z dvoživkami, Katja Poboljšaj. Kot je pojasnila za STA, si pri osveščanju pomagajo s spletnimi rešitvami. Vzpostavili so informacijski center in spletno stran za varstvo dvoživk z namenom povezati vse, ki se v Sloveniji ukvarjajo z varstvom dvoživk.
"Dajemo strokovno podporo in poskušamo na enem mestu zbrati čim več informacij ter navezati kontakte z institucijami, parki, prostovoljci," je pojasnila Poboljšaj. Kot je dodala, je njihov partner v projektu tudi Direkcija za infrastrukturo. Ta ob gradnji državnih cest poskrbi tudi za trajnejšo rešitev za dvoživke, za podhode in trajne ograje.
Trenutno slednje postavljajo na dveh odsekih na Ljubljanskem barju, na Radenskem polju ter v Kozjanskem parku pri ribniku Trebče. Po Sloveniji je 28 lokacij, kjer na določenem odseku več kot 1000 dvoživk prečka cesto in torej potrebujejo pomoč, je še povedala Poboljšaj. Lani je po njenih besedah na teh lokacijah dvoživke prenašalo več kot 730 prostovoljcev, ki so skupaj do mrestišč pomagali več kot 79.000 dvoživkam.
Najbolj je Kitthiya vesela, ko pridejo na pomoč otroci. Tako so se jim med drugim za en večer pridružili otroci višjih razredov Osnovne šole Bakovci, pogosto jim pomaga tudi učenec 2. razreda Osnovne šole Križevci. Druge prostovoljke v Borecih so še Lijana Jurak, Ksenija Roškar, Valerija Miško, Lara Miško, Klavdija Šalamun, Petra Slavinec in Barbika Žunič.
V Društvu Žverca so izdelali zemljevid z zbranimi lokacijami v Sloveniji, kjer prihaja do pomorov dvoživk. Zemljevid vsebuje tudi podatke o organiziranih akcijah in kraje, kjer so na cesti opazili dvoživke, a jim tam še nihče ne pomaga.