Organizatorji demonstracij na svoji Facebook strani objavljajo primere sovražnega govora, ki so se pojavili v medijih. S tem opozarjajo na prisotnost tovrstnega diskurza v slovenski javnosti, obenem pa pozivajo k obsodbi. Eden takih primerov je denimo izjava kadidatke Slovenske demokratske stranke Lucije Ušaj, ki je o razlogih za kandidaturo na državnozborskih volitvah povedala:
Kdo ste pravzaprav mlada civilna družba, ki organizira demonstracije proti politiki sovraštva?
Smo kulturniki, sindikalisti, delavci, profesorji, dizajnerji, nevladniki, programerji, študentje in drugi. Skratka zaskrbljena kritična civilna družba. Druži nas ogorčenje nad tem, kaj vse je postalo sprejemljivo in običajno v javnem diskurzu in odločno nasprotujemo sovražnosti. Popisa članov ne delamo, ampak se organiziramo v živo. Zainteresirani pridejo na odprte sestanke, kjer se pogovarjamo o konkretnih stvareh, ki jih je treba narediti.
Kaj je glavni namen demonstracij in proti čemu se borite?
Zoperstavljamo se sovraštvu in ustrahovanju, ki je postalo vseprisotno v javnem diskurzu in ga, še posebej v predvolilnem boju za oblast, uporabljajo tudi nekatere stranke in njihovi podporniki. Borimo se proti politikam izključevanja, proti šovinizmom, rasizmom in nacionalizmom. Predvsem pa proti verziji prihodnosti, v kateri se bo nekdo s samim sovraštvom zavihtel na oblast. Resda smo mladi, a vseeno ne razumemo, kako je lahko Hitler že izginil iz kolektivnega spomina.
Ob izjavi Bernarda Brščiča, državnega sekretarja v Kabinetu druge Janševe vlade, so organizatorji zapisali, da so proti potvarjanju zgodovine.
So demonstracije uperjene proti določenim političnim strankam? Na vašem facebooku namreč veliko navajate izjave Slovenske demokratske stranke?
Demonstracije so usmerjene proti sovražnim politikam, proti sovražnemu diskurzu, ki se ga poslužujejo tudi nekatere stranke in njihovi podporniki v predvolilnem boju. SDS je ena od njih, ni pa edina. Morda je tista od konsistentno problematičnih, ki ima največ prostora v medijih. Tu pa so še SNS, SLS, ZSi, Združena desnica. Od bolj izpostavljenih se marsikaj zareče tudi drugim. Matej Tonin bi na primer otežil pravico do splava, kar je sicer povedal z mehkimi, nesovražnimi besedami, je pa vsebina njegovega stališča sovražna do žensk in do njihove pravice do odločanja o lastnem telesu.
O vsebini te izjave Mateja Tonina pravijo, da je sovražna do žensk.
Tudi volilni plakat Slovenske ljudske stranke, ki nosi napis Slovenija ni samo Ahmad, se jim zdi zaradi vsebine sporen. Drugačen pogled na to pa imajo v stranki. Podpredsednik Primož Jelševar je za MMC povedal, da v kampanji opozarjajo na sledje:»Naš narod bo preživel samo, če se bo znova začel zavedati samega sebe in se spoštovati. Vlada ne kaže skrbi za več kot 280.000 aktivnih in 300.000 upokojencev, ki živijo pod pragom revščine. 200.000 je tistih, ki zaslužijo 10 evrov več, kot znaša ta prag. Kljub večkratnim pozivom v tem mandatu vlada ni nikdar razpravljala ali sklicala posebne seje o tem, kako se lotiti problema revščine v Sloveniji. So pa Cerar, Židan in Erjavec z velikim pompom sklicali izredno sejo za reševanje enega ilegalnega migranta. Slovenija ni samo Ahmad, temveč gre za tisoče in tisoče Jožetov, Marij, Tonetov, Danic in drugih, ki si zaslužijo enakopravno obravnavo.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Zavzemate se tudi za odgovorno poročanje medijev. Ali menite, da je v medijih preveč sovražnega govora?
Predvsem se pojavlja preveč strpnosti do tistih, ki širijo sovraštvo. Pod krinko uravnoteženosti, kot da je zmeraj več pravih poti. Ni res. Včasih je nekaj prav in nekaj narobe, nekaj sovražno in nekaj prijazno. To bi morali prepoznati tudi mediji, saj je to del njihovega poslanstva.
Zakaj bodo demonstracije ravno nekaj dni pred volitvami?
Mediji ste takrat bolj pozorni in lačni zgodb. Cel medijski diskurz se vrti okoli tega, kaj je kdo rekel. Želimo izkoristiti moment, ko bomo imeli več pozornosti, pa tudi sovraštva je v času razgretih strasti še toliko več. Tudi zato, ker je veliko strank, ki kandidirajo na teh volitvah, v svoji propagandi sovražna do določenih skupin ljudi. Sicer pa bo dan po volitvah tema enako pomembna, če ne celo bolj.
Kaj so, poleg opozarjanja na politiko sovraštva, še cilji demonstracij?
Pozvati želimo tako medije kot javne osebnosti, politike, kandidate ter volivke in volivce, da naj tovrstnemu ustrahovanju rečejo ne in sprejmejo del odgovornosti. Želimo odpreti prostor, kjer lahko ravno v imenu svobode govora zahtevamo minimalne standarde. Konec koncev želimo predvsem to, da se politiki obnašajo vsaj kot osnovnošolci – če kdo od slednjih koga ozmerja, ga namreč kaj hitro ustavimo. Samo zato, ker so ljudje odrasli, še ne pomeni, da jih ne zadeva neka temeljna kultura dialoga. Takšnega širjenja sovraštva ne smemo dovoliti nikomur.
Kako boste demonstrirali, bo šlo za miren shod na Trgu republike ali se boste podali tudi pred katero institucijo, sedež političnih strank?
Protestniki proti politiki sovraštva bodo mirni, računamo na to, da bomo zaščiteni pred morebitnim nasiljem nasprotnikov. Na Trgu republike bo organiziran program, glede morebitnega pohoda pa se koalicija še ni uskladila.
Koliko ljudi pa pričakujete?
Vse se je začelo na internetu, ko so se začele povezovati žrtve tovrstnega diskurza, tako da je koalicija fluidna. A podpora v zadnjih dneh kaže, da ogromna. Pri tem nam pomagajo tisti, ki se prepoznavajo kot naslovniki protesta, ki še naprej in še bolj srdito zlivajo gnojnico po internetu, tudi osebno po ljudeh, ki so se javno izpostavili. Upamo in pričakujemo veliko udeležbo, kajti več nas bo, prej bomo na cilju.
Katerih drugih metod v boju zoper politiko sovraštva se še poslužujete?
V vsakodnevnem delovanju smo zavezani osnovnim etičnim standardom. Spoštujemo sodelavce, kolege, prijatelje, družino, partnerje. Upiramo se mobingu v službi, občutljivi smo na seksizem, homofobijo, rasizem in ksenofobijo v vsakdanjem govoru. Besedo odstopimo pripadnikom šibkejših skupin, ko naletimo na krivico ali odprto sovraštvo, odreagiramo odgovorno. Na spletu na primer prijavljamo sovražni govor in poskušamo ustaviti sovražne skupine, na ulici za svoja prepričanja zastavimo svoje telo.
Kakšen odziv pa pričakujete od tistih, proti katerim bodo demonstracije potekale?
Že sedaj nas skušajo osebno diskreditirati, a če bi razumeli, koliko nas je, in kdo vse se nam je že pridružil, bi razumeli, da nikoli ne bodo uspeli utišati vseh. Če se pošalim in parafraziram Katanca, imamo res dolgo klop. Upamo sicer, da jim bo opozarjanje na sovražnost, ki jo v svoji politiki in dejanjih mnogokrat kažejo, prišla do živega, vendar v to ne verjamemo. Že zdaj nas žal skušajo diskreditirati in obračunavati z nami v sovražni maniri. Računamo na to, da bodo naše sporočil slišali naši someščani in ostali Slovenci ter na prihajajočih volitvah zavrnili politike, ki tak diskurz legitimizirajo. Namesto spoštljive razprave širijo strah, prilagajajo in prikrajajo resnico in s svojimi nasprotniki obračunavajo pritlehno in sovražno.
Sovražni govor je kaznivo dejanje.
V Kazenskem zakoniku Republike Slovenije je v 297. členu, javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti, opredeljeno kot:
(1) Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor na način iz prejšnjega odstavka javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, opravičuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost, kot so opredeljena v pravnem redu Republike Slovenije.
(3) Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh se s kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, razen če je šlo za prenos oddaje v živo, ki ga ni mogel preprečiti ali za objavo na spletnih straneh, ki uporabnikom omogočajo objave vsebin v dejanskem času oziroma brez predhodnega nadzora.
(4) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno s prisilo, grdim ravnanjem, ogrožanjem varnosti, sramotitvijo etničnih, narodnostnih, narodnih ali verskih simbolov, poškodovanjem tujih stvari, skrunitvijo spomenikov, spominskih znamenj ali grobov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(5) Če stori dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali pravic, se kaznuje z zaporom do petih let.
(6) Sredstva in predmeti s sporočili iz prvega in drugega odstavka tega člena, pa tudi pripomočki, namenjeni za njihovo izdelovanje, razmnoževanje in razpečevanje, se vzamejo ali njihova uporaba ustrezno onemogoči.
