Okužbe s humanimi papilomavirusi (HPV) so najpogostejše spolno prenosljive okužbe, s katerimi se vsaj enkrat v življenju okuži več kot polovica spolno aktivnih oseb, so ob tem v sporočilu za javnost na svoji spletni strani zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Povzročajo lahko raka materničnega vratu, raka zadnjika, druge rake spolovil in raka ustnega žrela, prav tako pa okužbe s HPV povzročajo tudi genitalne bradavice. Najučinkovitejši način za preprečevanje okužb s HPV in bolezni, ki jih povzročajo, je cepljenje pred prvimi spolnimi stiki.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
V Sloveniji cepljenje krije zdravstveno zavarovanje za deklice v šestem razredu osnovne šole, brezplačno pa se dekleta lahko cepijo tudi kasneje. V procesu potrjevanja pa je tudi cepljenje dečkov proti HPV na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja.
"Za cepljenje proti HPV v Sloveniji uporabljamo 9-valentno cepivo, ki nudi zaščito pred okužbami s sedmimi visoko rizičnimi genotipi HPV, ki povzročajo okrog 90 odstotkov raka materničnega vratu, ter pred dvema nizko rizičnima genotipoma, ki povzročata do 90 odstotkov genitalnih bradavic," so v navedli na NIJZ in poudarili, da je cepivo varno in učinkovito. Zaščita s cepljenjem traja vsaj deset let, a se pričakuje, da bo še bistveno daljša.
Pandemija covida-19 sicer ni vplivala na precepljenost proti okužbam s HPV v Sloveniji. Po besedah zdravnice Nadje Šinkovec Zorko z NIJZ so v šolskem letu 2018/19 v Sloveniji zabeležili velik uspeh v povečanju precepljenosti proti HPV, saj se je ta povečala za okrog 10 odstotkov in je znašala 59,3 odstotka, lani pa so zabeležili 58,5-odstotno precepljenost šestošolk. Nasprotno se je v državnem programu odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu Zora zaradi zaustavitve presajanja v spomladanskem valu epidemije prvič v 15 letih delovanja progama triletna pregledanost padla pod 70 odstotkov, a je ob povečanem obsegu dela ginekologov čez poletje konec septembra ponovno dosegla to mejo, so v sporočilu za javnost zapisali na ljubljanskem onkološkem inštitutu. Hkrati so v programu Zora do konca septembra 2020 v primerjavi s triletnim povprečjem odkrili za 19 odstotkov manj predrakavih sprememb visoke stopnje pri ženskah, starih 30-39 let, v kateri sicer odkrijejo tretjino predrakavih sprememb visoke stopnje.
Precepljenost okoli 60-odstotna
Ženske zato ob letošnjem evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu pozivajo, da se tudi v času pandemije kljub spremembam v vsakdanjem življenju, kot sta na primer delo, vrtec in šola od doma, redno udeležujejo presejalnih programov pri ginekologu, se odločijo za cepljenje otrok proti HPV in se cepijo proti covidu-19. Svetovna zdravstvena organizacije je lani predstavila globalno strategijo za eliminacijo raka materničnega vratu, ki se ji je pridružila tudi Slovenija. S tem se je zavezala v naslednjem desetletju doseči 90-odstotno precepljenost deklic do 15. leta starosti proti HPV, 70-odstotno pregledanost žensk v presejalnem programu in 90 odstotkov žensk s predrakavimi spremembami in RMV, ki se ustrezno zdravijo. Zadnja dva cilja je Slovenija že dosegla, precepljenost deklic do 15. leta proti HPV pa je trenutno okoli 60-odstotna. Slovenijo je sicer lani Svetovna zdravstvena organizacija prepoznala kot evropski primer dobre prakse pri obvladovanju raka materničnega vratu.