Toča je eden izmed najbolj nezaželenih vremenskih pojavov, ki ga žal dobro poznamo tudi v Pomurju. Vsako leto se vzpostavi letalska obramba pred točo na območju severovzhodne Slovenije s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom, ki jo sofinancira država na podlagi dvoletnih sklepov vlade. Od leta 2018, ko je bilo v območje branjenja dodatno zajeto še Prekmurje, se je višina proračunskih sredstev z začetnih 88.500 evrov zvišala na 123.900 evrov. Občine so prispevale okrog 65 odstotkov, ministrstvo za kmetijstvo pa 35 odstotkov. Lani so občine za letalsko obrambo plačale dobrih 230 tisoč evrov, skupno z deležem države pa je šlo za obrambo pred točo več kot 354 tisoč evrov. Od leta 2013 do vključno leta 2021 je bilo za letalsko obrambo pred točo porabljenih več kot 1,9 milijona evrov javnega denarja. Izvajanje protitočne obrambe za letošnje in naslednje leto je vlada s sklepom podprla 17. marca.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Že maja bi lahko bili v zraku
»Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je takoj po sprejetju sklepa vlade povabilo 71 občin na branjenem območju k predložitvi pooblastila za izvedbo skupnega javnega naročila. MKGP je že prejelo pooblastila še nekoliko več občin kot lani, ko smo prejeli pooblastila 60 občin,« pravijo na ministrstvu in dodajajo, da bo javno naročilo izvedeno kot priložnostno skupno javno naročilo po odprtem postopku, ki ne predvideva možnosti pogajanj in tudi natančno določa ravnanje naročnika, če bi ponudba presegla zagotovljena sredstva naročnika. V proračunu je za letos in naslednje leto za ta namen rezerviranih maksimalno 120 tisoč evrov. Kot po pravilu protitočno obrambo izvaja Letalski center (LC) Maribor, s tem da se je lani zapletlo tako glede stroškov kot glede dovoljenj za opravljanje protitočne obrambe.
Glede na razmere je letos pričakovati, da bodo stroški še večji. »Tega seveda naročniki niso upoštevali. Mi stroškov sicer še nismo izračunali in upam, da me ne bo zadela kap, ko dobimo predračune za kemikalije,« pravi šef LC Maribor Darko Kralj, ki dodaja, da so priprave na izvajanje letalske obrambe po vladnem sklepu že stekle, saj pridobivajo potrebna dovoljenja in tudi renovirajo letalo. Kralj pričakuje, da bodo lahko v zraku že s prvim majem, in poudarja, da je vreme vse bolj nepredvidljivo. »Morali bi najti trajnejšo rešitev. Potrebovali bi tudi še kakšno dodatno letalo, da bi lahko opravili več poletov. Vseeno so stroški mnogo manjši, kot znaša škoda, ki jo povzroči toča,« poudarja prvi mož mariborskega letalskega centra. Lani so opravili 23 poletov v 15 dneh, ko so bili izpolnjeni pogoji za pojav toče. V zraku so skupno prebili 29 ur in 24 minut, ob tem pa porabili 1466 litrov reagenta in 74 plamenic. Število dni, ko so dosežene vremenske razmere za nastanek toče, kakor tudi število poletov in količina porabljenih reagentov so v zadnjih letih v porastu.
Kot ugotavlja kmetijsko ministrstvo, sta najboljši obrambi pred posledicami toče zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Zaščitne mreže je mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, večji del na novo posajenih sadovnjakov že vključuje postavitev mreže. Kmetijske pridelke je mogoče zavarovati pred posledicami škode zaradi toče in tako pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije. Ministrstvo za kmetijstvo s podatki o škodi zaradi toče ne razpolaga, saj je neurje s točo naravna nesreča, za katero je omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, zato se zanju v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ocena škode ne izdela. Kljub temu je bila ta izdelana za leto 2019, ko so neugodne vremenske razmere delno ali popolno uničile pridelek na kmetijskih površinah. V 53 občinah (nobeni iz pomurske regije) so prizadele 1474 oškodovancev na skupaj 8080,41 hektarja kmetijskih površin. Škoda je znašala več kot 9 milijonov evrov, za finančno pomoč pa je bilo namenjenih 875.000 evrov.
Lokalni interes pretehta
Na Agenciji RS za okolje (Arso) kakršni koli obrambi pred točo z vnosom srebrovega jodida v točonosne nevihtne oblake niso naklonjeni, saj, kot pravijo, ni dokazov za učinkovitost takšne obrambe. Kralj se ne strinja in pravi, da se Arso opira na študije iz prejšnjega stoletja, učinkovitost protitočne obrambe, ki jo izvajajo v mariborskem letalskem centru, pa da dokazujejo študije avstrijskih in nemških strokovnjakov, ki so bile opravljene v zadnjih petih letih. Ob tem poudarja, da gre za interes, ki ga izkazuje 71 lokalnih skupnosti, spomni pa tudi na zakon o sistemu obrambe pred točo iz leta 1979, ki ni bil nikoli razveljavljen, določa pa, da so zadeve obrambe pred točo posebnega družbenega pomena. Tudi ministrstvo za kmetijstvo utemeljuje podporo protitočni obrambi s stališči lokalnih skupnosti, ki kot kazalnike navajajo izkušnje iz Avstrije in Hrvaške.
In kako je v tujini? Kot pravi Arso, na avstrijskem Štajerskem obrambo pred točo z letali izvaja štajersko podjetje za tovrstno obrambo, v Spodnji Avstriji pa Društvo za zaščito kulturne dediščine v Langeloisu in njegovi okolici. Podoben sistem financiranja prek zadrug imajo v Grčiji. Na Hrvaškem obrambo pred točo izvaja Državni hidrometeorološki zavod s pomočjo raket in talnih generatorjev, kljub temu da je hrvaška vlada že leta 2004 sprejela sklep, da ni znanstvenih dokazov za učinkovitost takšne obrambe, navaja Arso. Prav zdaj pripravljajo nove študije, na podlagi katerih bodo skušali ponovno ovrednotiti smotrnost takšne obrambe. Nekdanje socialistične države, ki so obrambo pred točo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prevzele od tedanje Sovjetske zveze – Bolgarija, Romunija, Srbija, Makedonija in Hrvaška –, se je do danes, po ugotovitvah agencije za okolje, zaradi različnih nestrokovnih razlogov niso mogle znebiti. »Odločitev o podpori operativni obrambi pred točo ni strokovna, temveč predvsem politična,« so jasni v državni agenciji za okolje.
Lendavska občina je pred dvema letoma pripravila pilotni projekt, po katerem protitočna obramba ne bi temeljila na srebrovem jodidu, ampak na okolju bolj prijaznih snoveh. Projekt naj bi zagotovil tudi lastno letalo za Pomurje, vključeval pa je še partnerje iz Slovenije in Madžarske. Občina ga je prijavila na razpis LIFE, prek katerega bi pridobila sofinanciranje z evropskimi sredstvi, a kot priznava župan Janez Magyar, je bilo veliko konkurenčnih projektov in niso uspeli. Ponovno bodo poskušali letos. Dobrovniški župan Marjan Kardinar je zadovoljen, da se je ministrstvo letos lotilo vzpostavljanja protitočne obrambe prej kot po navadi, a opozarja na neizpolnjeno zahtevo Skupnosti občin Slovenije, da bi bila porazdelitev financiranja pravičnejša. Občine si namreč že leta želijo vzpostaviti polovično financiranje države in lokalnih skupnosti. Poleg tega, kot pravi Kardinar, bi bilo treba bolj solidarno porazdeliti deleže financiranja občin, in sicer po številu prebivalcev in po površini. »Tukaj občine nismo enotne in nekatere izigravajo, kar ni prav, saj bi pri naravnih nesrečah morali stopiti skupaj,« je prepričan župan Občine Dobrovnik, ki spomni še na v preteklosti že izražen predlog pomurskih občin, da bi bilo eno letalo za protitočno obrambo v pripravljenosti na letališču v Rakičanu, a za to ni bilo posluha pri pristojnih.
Sistemska zaščita ni mogoča
»Mnenje meteorološke stroke, doma in v svetu, je enotno: domneva o vplivanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice je fizikalno utemeljena in potrjena s poskusi. Dobro deluje na primer pri mirnih, slojastih oblakih. Za nevihtne oblake pa ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake statistično značilno zmanjšal točo na tleh. Na to opozarja v svojem stališču o umetnem spreminjanju vremena, zadnja različica je iz leta 2015, tudi Svetovna meteorološka organizacija. Ta poudarja, da 'naše razumevanje neviht ni zadostno, da bi lahko z gotovostjo predvideli učinek vnosa dodatnih zaledenitvenih jeder na preprečevanje toče'.
Že v manjšem nevihtnem oblaku se namreč ob tvorbi oblačnih oziroma padavinskih kapljic in kristalov sprostijo ogromne količine energije. Zato je naivno pričakovati, da bi z vnosom majhnih – okoljsko še sprejemljivih – količin srebrovega jodida lahko nadzorovano vplivali na nadaljnji razvoj nevihtnega oblaka. Sistematični študiji takšne obrambe pred točo v ZDA in Švici sta že v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja pokazali, da je učinek posipanja nepredvidljiv – od delnega zmanjšanja posledic toče na površju do nekajkratnega povečanja. Iz rezultatov poskusov namreč izhaja, da v nobeni konkretni akciji obrambe pred točo z zasejavanjem s srebrovim jodidom ne vemo, kaj se bo zgodilo. Lahko da aktivnost nima nobenega učinka, lahko zmanjša energijo na tla padle toče do 60 odstotkov, lahko pa jo celo za petkrat poveča. Ob tem je treba poudariti, da časovna oddaljenost izvedbe teh poskusov ne zmanjšuje vrednosti njihovih rezultatov. Tako obsežnih in seveda dragih raziskovalnih projektov si tudi velike in bogate države ne morejo privoščiti vsakih nekaj let, poleg tega se znanost v zadnjih desetletjih ni dokopala do novih revolucionarnih odkritij na področju fizike oblakov, ki bi sprožili kakršen koli dvom o izsledkih obeh poskusov. Svetovna meteorološka organizacija tudi izpostavlja, da so z vidika obrambe pred točo še posebej problematične tako imenovane supercelične nevihte. V takšnih nevihtnih sistemih se zaradi stalnega dotoka nove vlage sprostijo ogromne količine energije, spremlja jih močan in z višino spremenljiv veter. Z vnosom srebrovega jodida v takšne sisteme lahko povzročimo celo nasproten učinek od želenega. Od tod zaključek Svetovne meteorološke organizacije, da 'v nekaterih razmerah posipanje nevihtnih oblakov lahko privede tudi do več toče'.
Učinkovita sistemska zaščita pred točo žal ni mogoča. Na področju ukrepov za zaščito pred točo v kmetijstvu je najbolj učinkovita fizična zaščita z varovalnimi mrežami, vendar je investicija vanje smotrna le na območjih z intenzivno kmetijsko pridelavo, zato o enotni zaščiti pred točo za vso državo ne moremo govoriti. Pred finančnimi posledicami škode po toči je mogoče tudi zavarovanje pridelka. Slovenija spada med območja Evrope, kjer so nevihte bolj pogoste, prav tako toča. Ocenjeno je, da se na območju Slovenije v povprečju letno pojavi od 2,5 do 4,4 dogodka s točo premera, večjega od dveh centimetrov. Tako nevihte kot pojavi toče se statistično značilno v zadnjih dveh desetletjih povečujejo.«