Ustavni sodniki so presojali ustavnost zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19, ki ga je državni zbor sprejel oktobra lani. Sklenili so, da je v neskladju z ustavo 104. člen omenjenega zakona, ki pooblašča ministra za izobraževanje, da lahko odredi izobraževanje na daljavo tudi v osnovnih šolah in vzgojno-izobraževalnih zavodih za otroke s posebnimi potrebami. Ustavno sodišče je ugotovilo, da takšna ureditev, v kolikor se nanaša na osnovne šole ter zavode za otroke s posebnimi potrebami, pomeni preširoko polje proste presoje ministra za izobraževanje. Odločitev o sprejetju takšnega ukrepa namreč zakonodajalec v celoti prepušča ministru, s tem pa mu prepušča normativno odreditev ukrepa, s katerim se izvirno posega v človekovo pravico otrok do izobraževanja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Po presoji ustavnega sodišča so prizadevanja za čim učinkovitejše izvajanje procesa izobraževanja na daljavo sicer lahko v določeni meri omilila posledice ukrepa začasne prepovedi zbiranja ljudi v osnovnih šolah ter v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami. Vendar pa izobraževanje osnovnošolcev in otrok s posebnimi potrebami v takšni obliki ne more pomeniti enako učinkovite oblike izobraževanja oziroma usposabljanja, kot je zagotovljena v primeru izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti v samih vzgojno-izobraževalnih institucijah, so ustavni sodniki zapisali v odločbi.
Izobraževanje na daljavo tako ne more nadomestiti učenja v vzgojno-izobraževalnih institucijah in neprecenljivega neposrednega stika med učiteljem in učencem. To še posebej velja za otroke s posebnimi potrebami, s katerimi se v zavodih ves čas ukvarjajo za to posebej strokovno usposobljeni delavci, ter za mlajše osnovnošolske otroke, ki so pri izvajanju poučevanja na daljavo v pretežni meri odvisni od neposredne pomoči odrasle osebe.
Ustavno sodišče še opozarja, da zakonodajalec ni določil, kako bo poskrbljeno za tiste, ki potrebujejo dodatno učno pomoč oziroma druge posebne oblike pomoči, prav tako ni upošteval, da lahko vsaj določeno stopnjo zaščite pred širjenjem covida-19 pomenijo tudi drugi ukrepi, ki ne posegajo oziroma posegajo v manjši meri v človekove pravice s področja izobraževanja. Sodišče je tako v delni odločbi ugotovilo, da je 104. člen petega protikoronskega zakona v neskladju z ustavo, državni zbor pa mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku dveh mesecev. Določbe pa ni razveljavilo, saj bi s tem odpadla kakršnakoli zakonska podlaga za odreditev šolanja na daljavo v primeru ponovne začasne prepovedi zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah, kar bo lahko privedlo še do hujšega posega v človekove pravice. So pa ustavni sodniki razveljavili več odlokov in sklep ministrice za izobraževanje Simone Kustec, ki so v tistem času posegali v izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Ti predpisi so bili namreč izdani na podlagi 104. člena protikoronskega zakona, za katerega so ustavni sodniki odločili, da je neustaven. Odloki sicer ne veljajo več.
Odločbo je US sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Sodniki Špelca Mežnar, ter sodnika Mateja Accetto in Marijan Pavčnik so dali pritrdilna ločena mnenja, Dunja Jadek Pensa in Rajko Knez pa odklonilni ločeni mnenji.