»Nismo imeli učil. Slovenskih ni bilo, Nemci pa so njihove učne pripomočke uničili. Spomnim se, da smo si celo zemljevide risali sami. Bilo je težko, vendar gre za nepozabne trenutke. Ker smo bili prva povojna generacija, smo bili v razredu učenci rojeni med letoma 1927 in 1935. Poudariti moram, da smo imeli izredne učitelje. Jan Baukart, Alfonsa Lindtner, Minka Zacherl, Rajko Šubic in Milica Pevec so le nekateri od njih, ki so nas poučevali in nam dali znanje za prihodnost,« se spominja Ljutomerčan Anton Kapun, ki kljub častitljivi starosti še danes skrbi za redne stike s sošolci. Vsako leto se dobivajo. Tako tisti še živeči, ki so leta 1948 opravili malo maturo in se nato vpisali v prvi razred višje gimnazije v Murski Soboti, kot tudi tisti, ki so tam leta 1953 opravili veliko maturo. Letos so tako praznovali 70 let opravljanja male mature in 65 let opravljanja velike mature.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
»Malo maturo nas je leta 1948 opravljalo natanko sto, prvič pa smo se srečali po štirih desetletjih, leta 1988, ko se nas je zbralo 48. Takrat smo se dogovorili, da se dobimo vsakih pet let. Leta 1998, ko smo praznovali 50-letnico, smo zasadili brstični hrast pri ljutomerski gimnaziji, ki še danes lepo rase. Leta 2003 smo sprejeli odločitev, da se dobivamo vsako drugo leto, od leta 2013 pa se dobivamo vsako leto. Letos, ko smo praznovali 70-letnico male mature, se nas je zbralo petnajst takratnih sošolcev. Od najdlje je prišel Branko Jelen, ki živi v Novi Gorici. Od stotih, ki smo bili leta 1948 na mali naturi, nas je danes živih 37,« postreže s podatki Kapun, ki ima prav vsa srečanja slikovno in tekstovno zgledno odložena in arhivirana. Pri organizaciji srečanj so Kapunu bile v pomoč Greta Markovič, Angela Makoter in do lanskega leta Angela Škrobar, ki pa je pokojna.
Letos so praznovali tudi 65-letnico opravljanja velike mature, ki so jo leta 1953 opravljali na višji gimnaziji v Murski Soboti. »Takrat nas je višjo maturo opravljalo 31, danes pa še nas živi 16. Na srečanje nas je prišlo devet, ker nas je tako malo pa smo dogovorjeni, da se dobivamo vsako let, na srečanjih pa se nam pridružijo tudi partnerji oz. partnerice,« pove Kapun, ki že snuje nova srečanja sošolcev, ki so pisali zgodovino povojnega šolstva v deželi ob reki Muri.
