Jožica Bertalanič iz Lomanoš zagotovo ne sodi med običajne predstavnice nežnejšega spola. Pred desetimi leti se je namreč takrat samo še kot učiteljica vožnje povsem po naključju odločila, da bo opravila izpit za kategorijo D oziroma avtobus. »S kandidatom, ki je pri nas opravljal izpit, sva bila v popoldanskih urah dogovorjena za vožnjo. Takrat se je k nam ravno pripeljal šofer z avtobusom in čisto tako v šali sem rekla, da bi se en krog peljala. Res smo se takrat zapeljali z avtobusom, jaz sem vozila, zraven je šel še moj kandidat, ki je opravljal izpit, ta vožnja pa me je tako navdušila, da sem šla takoj naslednji dan do šefa in ga vprašala, če je možno, da opravljam izpit za avtobus,« je povedala Bertalaničeva, ki si je sicer poklic šoferke avtobusa želela od nekdaj opravljati. »Sin je bil takrat še manjši, zato se za ta korak nisem prej odločila, tista vožnja pa je bila pika na i.« Po posvetovanju z nadrejenimi je Bertalaničeva opravila predavanja in vožnje, še prej izpit za C kategorijo oziroma tovornjak, saj je to pogoj za opravljanje izpita za avtobus. »Vožnja avtobusa je nekoliko drugačna, saj moraš včasih komu odstopiti prednost zaradi velikosti vozila, včasih moraš sekati kak ovinek, vendar ko dobiš občutek za dolžino in širino, je tako, kot če bi vozil osebni avtomobil. Res pa je, da moramo vozniki avtobusa veliko bolj paziti na prometne znake v smislu, da ne zapeljemo v kakšno slepo ulico ali podobno, saj se ne moremo z avtobusi kjerkoli obrniti, kot lahko to storimo z osebnimi avtomobili. Vsekakor je treba voziti odgovorno in previdno,« je povedala in dodala, da eno leto po opravljenem izpitu za voznika avtobusa ne smejo voziti šoloobveznih otrok do 14. leta.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Slabih izkušenj ni bilo
Jožica Bertalanič, ki je trenutno edina aktivna voznica avtobusa v podjetju, ima po tolikih letih dela že kar nekaj prevoženih kilometrov z avtobusom. Prva proga, ki jo je peljala, je bila sicer do strelišča v Mačkovcih, kamor je prevažala vojake. »Bil je februar, ponoči je zapadel sneg, zato je bilo zelo naporno. Ko sem prišla z avtobusom nazaj do postaje, mislim, da sem bila najbolj srečen človek. Čeprav ni bilo daleč, sem bila začetnica, pa še zima je bila,« se spominja voznica avtobusa, ki sicer vozi različne proge. »Ker sem najprej vseeno učiteljica vožnje, se v dogovoru z našim zaposlenim, ki pripravlja razporede, sproti dogovarjava za proge. Sicer sem najdlje peljala do Makarske, pa tudi do Gardalanda, Bratislave in Trsta, drugače pa po Sloveniji, v zadnjem obdobju se sicer dogovarjava predvsem za linije do Maribora. Sicer nimam neke stalne proge, ki bi jo vozila, kar je seveda razumljivo, saj le tako lahko prilagodim vožnje tudi avtošoli,« je povedala. Usklajevanje obeh poklicev, torej učiteljice vožnje in voznice avtobusa, tako ni preveč naporno, se je pa treba prilagajati. Pri začetnih korakih v svetu voznikov avtobusov so ji sicer rade volje na pomoč priskočili vsi sodelavci. »Tudi če dandanes karkoli potrebujem, mi pomagajo in stojijo ob strani, vsi so zelo prijazni. Glede na to, da so že vrsto let v tem poklicu, se lahko za kakršen koli nasvet obrnem nanje.« Sprejetost in odobravanje, da bo postala voznica avtobusa, so ji nudili tudi domači. »Glede na to, da je partner tudi šofer, ni bilo nobenega problema. Tudi sin, ki je takrat že obiskoval osnovno šolo, je bil že dovolj velik, da sem se lahko za to odločila. Mi je pa vseeno naročil, naj ne vozim tistih šolskih prog, na katerih bo skupaj s sošolci, da ga ti ne bodo 'hecali',« je pripovedovala v smehu.
Tudi sicer Bertalaničeva pri svojem delu ni imela slabih izkušenj, v ospredju so bile bolj zanimive anekdote, ko so ljudje opazili, da avtobus vozi ženska. »Prvič, ko sem peljala k tovarni Mura, sem imela progo do Lipovec in nazaj. Pa je prišel na avtobus en gospod in je vprašal, če se bo danes varno peljati domov. No, ko smo prišli na cilj, je povedal, da je bila vožnja dobra. Pa tudi potniki me sedaj že poznajo. Ko sem nazadnje peljala do Gornjih Petrovec, so se spraševali, kaj je sedaj to, da vozi ženska. Pa so potnice, ki so se že vozile z mano, samo rekle, da bo zagotovo vse v redu, saj je to naša Joža,« je z nasmehom na obrazu povedala Bertalaničeva in dodala, da dobi tudi sicer precej pohval glede vožnje. Tudi sama kot učiteljica vožnje rada pohvali svoje kandidate, ki opravljajo izpite, pravi namreč, da je to prava spodbuda za uspešno učenje.