Kot so poudarili na ministrstvu za zdravje, je namen mednarodnega dneva sodelovanje pri izboljšanju varnosti bolnikov. Države članice WHO so se zavezale, da bodo varnost bolnikov priznale kot ključno zdravstveno prednostno nalogo in se strinjale, da bodo ukrepale za zmanjšanje varnostnih odklonov v zdravstvenih ustanovah. Tej kampanji se je pridružila tudi Slovenija. "Prizadevamo si za povečevanje usklajenih globalnih ukrepov za varnost bolnikov, uvedbo ukrepov za zmanjševanje preprečljivih varnostnih odklonov, ozaveščanje voditeljev in ostalih zaposlenih pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ozaveščanje javnosti in medijev o ključnih vprašanjih v povezavi z varnostjo bolnikov, razvijanje in preizkušanje novih pobud za izboljšanje varnosti in pomoč bolnikom, da prispevajo k lastni varnosti," so pojasnili na ministrstvu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Po navedbah ministrstva aktivno tečejo prizadevanja za razvoj varnostne kulture na vseh ravneh in za vzpostavitev sistema upravljanja z varnostnimi odkloni in tveganji za varnost (projekt SenSys). Operativna delovna skupina omenjenega projekta med drugim pripravlja akcijski načrt za razvoj kulture varnosti pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Za vse zdravstvene delavce in sodelavce je v okviru strokovnega izpita za delo v zdravstvu že obvezno tudi opravljanje izpita za področje kakovosti in varnosti v zdravstvu. Od 1. septembra pa imajo večjo vlogo tudi bolniki sami, saj se je začel uporabljati vprašalnik za vrednotenje zdravstvenih storitev. Na spletnem portalu zVem je bolnikom stalno na voljo vprašalnik za oceno njihovega zadovoljstva z nekaterimi vidiki kakovosti zdravstvene obravnave. Občasno pa izvajajo tudi posebno anketiranje bolnikov glede njihovih izkušenj v povezavi z zdravstveno obravnavo s pomočjo vprašalnika v tiskani obliki.
Ob mednarodnem dnevu varnosti bolnikov so v farmacevtski družbi Bayer opozorili na pomen poročanja o neželenih učinkih in na slabo zdravstveno pismenost prebivalcev v Evropi. Po njihovih navedbah samo zaradi neupoštevanja navodil za zdravljenje v Evropi vsak dan umre 548 oseb. Nizka zdravstvena pismenost Evropo stane 125 milijard evrov na leto, so navedli. Z željo izboljšati zdravstveno pismenost prebivalstva in razumevanje pomena poročanja o neželenih učinkih so se v Bayerju pridružili pobudi nemške koalicije za varnost bolnikov z ozaveščanjem javnosti o ključnih problemih, povezanih z varnostjo bolnikov. Za Slovenijo so izdali tri izobraževalne videe o zdravljenju z zdravili pri starostnikih, o pravilni uporabi zdravil in o tveganjih samozdravljenja.