Od leta 2018 se v Markovcih na Goričkem na šestnajstih hektarjih površine razteza nasad lesk. Za zasaditev lesk se je odločila Petra Peršak Voršič z bratoma Jožetom in Mitjem Sedmakom zaradi nenehnega pomanjkanja slovenskega lešnika na tržišču. Slovenija namreč večino lešnikov uvozi iz držav na območju nekdanje Jugoslavije, pa tudi iz Turčije. Samooskrba z lešniki je le tri- oziroma štiriodstotna. »Leske in njihovi plodovi so dokaj enostavni za gojenje in so ena najbolj prilagodljivih sadnih vrst. Lešniki so bogati z vitamini, minerali, nenasičenimi maščobami, fenoli, beljakovinami, sladkorji in vlakninami. Prav tako so v današnjem času, ko se priporoča uživanje lokalno pridelane in zdrave hrane, zelo aktualni,« razlaga Jože Sedmak, ki dodaja, da ekološki lešniki varujejo tudi pred rakom, znižujejo holesterol ter zmanjšujejo pojav bolezni srca in ožilja, kakor so pokazale številne opravljene raziskave. K odločitvi za nasad v Markovcih je pripomogla možnost pridobitve večje parcele sončne lege. Zemljo, na kateri je trenutno zasajenih približno 6400 grmov leske, ki jih vzgajajo na ekološki način, so investitorji odkupili od štirinajstih lastnikov. Parcele so nato združili ter na pridobljeni površini zasadili sadike, uvožene iz Srbije. »Sadike so dvoletne, imajo vse certifikate in dovoljenja za saditev v Sloveniji. Prav tako so ves sadni material v celoti pregledale inšpekcijske službe ob uvozu v Slovenijo,« je poudaril sogovornik.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
Namakalni sistem ključnega pomena
O nameri za zasaditev lesk v Markovcih so investitorji obvestili tudi Občino Šalovci, ki se je s to namero strinjala, po besedah Sedmaka jim je župan Iztok Fartek ves čas stal ob strani, ko so potrebovali razne dokumente za izvedbo. »Seveda ne smem pozabiti sosedov, ki so z odobravanjem sprejeli nasad v takšni velikosti.« Investitorji, ki imajo še en podoben ekološki nasad pri Svetem Juriju ob Ščavnici v velikosti šest hektarjev, so morali pridobiti kar nekaj soglasij za vzpostavitev namakanja, gradbeno dovoljenje za namakalni sistem s prečrpališčem, vodno dovoljenje, pa tudi mnenja občine, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave ter Javnega zavoda Krajinski park Goričko, katerih smernice so pri izvedbi projekta upoštevali. »Pustili smo zatraviti parcelo v velikosti dvaindvajset arov zaradi zadrževanja metulja mravljinčarja, tudi zbiralnik vode smo oblikovali kot sonaravno stoječe vodno telo z zatravljenimi položnimi brežinami. Tako zdaj ponuja nemoteno prehajanje dvoživk in drugih živali, s čimer smo se skušali čim bolj približati obstoječi vegetaciji oziroma okolju, v katero smo postavljali nasad,« je povedal Jože Sedmak. Poleg omenjenega so morali pred zasaditvijo sadik opraviti kar nekaj zemeljskih del. Najprej so počistili zaraščene parcele ter poravnali teren. Navozili so humusno zemljo ter jo na koncu še prezračili do približno meter globine ter zgornjo plast tudi fino obdelali. »Zemlja se je tudi založno pognojila, trenutno pa na osnovi opravljene analize apnimo tla.« Ker je nasad opremljen s sodobnim kapljičnim sistemom namakanja po celotni površini, so na najnižji točki nasada uredili zbiralnik vode prostornine enajst tisoč kubičnih metrov. V njem zbirajo deževno vodo, ki jo uporabljajo za namakanje. To je ključnega pomena za rodnost leske. »V Turčiji brez namakanja pridelajo približno tri do štiri kilograme lešnika na eno sadiko, v intenzivnih namakalnih nasadih se ta količina poveča na dvanajst do štirinajst kilogramov,« je pojasnil sogovornik in dodal, da imajo v načrtu še gradnjo sončne elektrarne za potrebe namakanja. »Tako bi bil celoten sistem samooskrben na osnovi vode in elektrike.«
V nasadu je šest vrst leske
Celotna vrednost investicije je 745 tisoč evrov, in čeprav vzdrževanje mladega nasada leske ni preveč zahtevno, za tako velik nasad, kakor je njihov, to ne velja. »Vzdrževanje zajema gojitveno rez, obdelavo tal, v začetku tudi ročno delo okrog sadik, pa gnojenje in varstvo pred boleznimi in zajedavci. Kasneje bomo vse postopke opravljali s pomočjo strojne mehanizacije, razen rezi.« Sadilna razdalja med vrstami je štiri metre in pol, med sadikami pa slabih pet metrov. Na enem hektarju so zasadili okrog štiristo sadik glede na nagib parcele, sorto, rodovitnost tal in gojitveno obliko. »V našem primeru je to grmovnica, ki daje petindvajset odstotkov več plodov kot drevesa, vendar je nekoliko težja za obdelovanje,« je povedal Sedmak. V nasadu imajo namreč šest vrst lesk, ki so posajene po določenem sistemu zaradi neusklajenega cvetenja ženskih in moških socvetij, pa tudi zaradi neskladnosti nekaterih sort. »S tem smo poskrbeli za dobro oprašitev.«
Plodov v Markovcih še niso obirali, saj začne leska roditi med tretjim in četrtim letom, polno rodnost pa doseže med sedmim in osmim letom. »Lešnike z našega nasada v Prlekiji pa smo že prodajali, tako oluščene, z lupino kot pražene. Ves letni pridelek, iz katerega pridelujemo tudi lešnikovo olje, lešnikov liker, moko ter refuzo za slaščičarsko industrijo, prodamo na tržnicah. Tam je povpraševanje po ekološkem slovenskem lešniku veliko,« je povedal sogovornik. Kot je še dodal, trenutno kupujejo stroj za obiranje lešnika, ta se obira dva- do trikrat v septembru. Prav tako se dogovarjajo za nabavo stroja za sortiranje in luščenje, saj bi s tem zaokrožili strojno obdelavo in predelavo.