Ministrstvo za financje je v javno obravnavo vložilo paket predlogov davčnih sprememb, ki naj bi se uveljavile s prihodnjim letom. Med drugim je predviden dvig stopnje obdavčitve sladkih in energijskih pijač z davkom na dodano rednost z 9,5 odstotka na 22 odstotkov, pri čemer naravni sadni sokovi in vode brez dodanega sladkorja niso vključeni, ter 7-odstotni dvig trošarine na pivo in žgane pijače. Predlog je pričakovano sprožil nasprotovanje "prizadete" industrije, saj so se oglasili tako v Združenju slovenskih pivovarn, kakor tudi v Združenju industrije pijač, obe del GZS - Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Nov udarec za že tako najbolj obremenjene
"Najlažje je spremeniti pet členov v Uredbi in državni proračun napolniti za 8,4 milijonov evrov na leto, ki jih ne bo, pod krinko, da skrbiš za zdravje ljudi in zmanjšanje porabe alkohola. Podatki kažejo, da se prodaja alkohola, kljub višjim cenam ne zmanjša. Se pa zgodi sprememba v ponudbi, saj na trg prihaja vedno več cenejših alkoholnih pijač vprašljive kakovosti, obenem pa takšni ukrepi dodatno spodbujajo krepitev sivega trga in nakupe preko meja. Dvig trošarine na pivo, ki je že danes v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, je nov udarec pivovarjem, ki so v tem pogledu že sedaj najbolj obremenjeni. Delež trošarine, ki jo pivovarji plačajo državi, že danes predstavlja več kot 40 odstotkov cene piva. To še dodatno zmanjšuje konkurenčnost in onemogoča domače proizvajalce, ki se še vedno soočajo z negativnimi posledicami covida, energetske krize, pa tudi poplav," so opozorili slovenski pivovarji in zatrdili, da ne bodo dovolili, da država izrablja sektor pivovarstva za polnjene manjka državnega proračuna. Kot so navedli, je bilo po vladnih podatkih lani obračunanih za skoraj 120 milijonov evrov prihodkov iz naslova trošarin od alkohola in alkoholnih pijač, od tega od piva 85,8 milijonov evrov (72 % celotnih prihodkov). S predlaganim dvigom pa, kot trdijo, se ne bo pridobila niti 8,4 milijonov evrov prihodkov na letni ravni, kot napoveduje pristojni. "Ne upoštevajo namreč dejstva, da s takšnimi ukrepi spodbujajo domačega potrošnika k nakupovanju preko meja ter ga preusmerjajo k potrošnji cenejših alkoholnih pijač, tudi vprašljive kakovosti," menijo v združenju pivovarjev, kjer poudarjajo, da se zavedajo odgovornosti do uživanja alkohola, zato vedno poudarjajo odgovorno pitje alkohola in osveščanje potrošnikov o odgovornem pitju. Svojo ponudbo tako tudi prilagajajo trendom, ki vodijo v brezalkoholna piva in piva z nižjo stopnjo alkohola.
Vlado tako pozivajo, da umakne predlog Uredbe o določitvi zneska trošarine za alkohol in alkoholne pijače, s katero dviga trošarine za pivo, vmesne pijače in etilni alkohol. "Predlagamo, da se načrtovanja proračuna loti odgovorno, podkrepljeno s podatki in analizo vplivov na razvoj in konkurenčnost sektorjev. Nepremišljeno sprejemanje odločitev ogroža gospodarsko dejavnost podjetij v Sloveniji. Za posledico bo imelo tudi dvig nezadovoljstva potrošnikov, manj virov v proračunu in predvsem neučinkovito naslavljanje problematike zdravja," ocenjujejo v združenju.
Šefčovič: Vlada želi povečati prihodke na račun državljanov
V podobnem tonu sledi sporočilo, ki so ga poslali v Združenju industrije pijač, ki ga vodi predsednik Marian Šefčovič, sicer prvi mož Radenske. Menijo namreč, da dvig davka ne bo spremenil navad potrošnikov, da bi manj posegali po sladkih pijačah. "Namesto da bi se osredotočili na ozaveščanje in izobraževanje prebivalcev o zdravi prehrani in življenjskem slogu, se je vlada odločila za ukrep, ki bo morda res dvignil cene pijač, lahko pa tudi ne. Združenje proizvajalcev pijač zato vlado poziva, da umakne predlog dviga DDV na pijače z dodanim sladkorjem, sladili ali aromami, ki ga predlaga v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost," so navedli v združenju. Kot pravijo, po dosedanjih izkušnjah iz drugih držav, ki so se odločile za višje davke, potrošniki niso bistveno zmanjšali porabe. Izdelke priznanih blagovnih znamk so, tako trdijo, zamenjali cenejši in običajno tudi manj kakovostni izdelki, okrepil pa se je tudi sivi trg. V pozivu oziroma sporočilu za javnost so postregli še s podatki o odgovornosti in zavezah glede znižanja stopnje sladkorja v pijačah, ki jih proaktivno zasledujejo in uresničujejo.
Marian Šefčovič, predsednik Združenja industrije pijač: "Jasno je, da vlada s tem ukrepom le zavaja javnost, dviguje cene in želi povečati prihodke v državni proračun na račun državljanov, a cilja, da bi se kupovalo manj sladkih brezalkoholnih pijač, s tem ne bo dosegla. Proizvajalci pijač že od leta 2015 aktivno izvajamo samoregulativne zaveze odgovornosti, vključno z dodatno zavezo odgovornosti na področju znižanja vsebnosti dodanega sladkorja, s katerimi potrošnike spodbujamo k poseganju tudi po manj sladkih pijačah."
"Skoraj desetletje transparentnega in jasnega, s podatki in analizami podprtega komuniciranja s posameznimi ministrstvi, očitno nima nobene vrednosti, ko pobudo prevzame v svoje roke Strateški svet za prehrano brez vsakršnega dialoga. Črno-bela interpretacija dogajanja na trgu je enostavno nedopustna," so kritični v Združenju industrije pijač.