Prvi vršički špargljev, ki so pokukali iz zemlje, so zaradi nizkih temperatur v marcu pomrznili, zato pridelovalci upajo na toplejše dni v naslednjih tednih. Sezona pobiranja ene prvih spomladanskih vrtnin običajno traja od začetka aprila do sredine junija.
1,3 hektarja nasadov
»Prva bera špargljev bo tako pri nas poznejša za kak teden,« pove Natalija Gomzi Jablanovec iz Dolge vasi, pobirati pa jih bodo začeli konec tedna. Njena družina se s pridelavo te vse bolj priljubljene zelenjadnice ukvarja približno dvajset let, prve pa sta zasadili Natalijina babica Helena Cerovac in mama Helena Gomzi. Prva njiva je bila velika 35 arov in že sedem let ne daje pridelka, zdaj pa imajo špargljeve nasade že na 1,3 hektarja površine. Najbolj rodoviten bo letos sedemletni nasad, lani so začeli pobirati v štiriletnem, imajo pa tudi devetletni nasad, ki bo rodil še približno štiri leta. Kaj bodo po tem s to njivo, v družini Gomzi-Jablanovec še razmišljajo, vsekakor pa bo potrebovala leto dni počitka. V tem času jo bodo nahranili in na njej najverjetneje posejali deteljo ter jo potem preorali.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Stare sorte, čeprav manjši donos
Stare sorte špargljev začnejo roditi četrto leto po sajenju, polno rodnost pa dosežejo šele peto leto. Nasad starih sort je rodoviten od trinajst do petnajst let, vendar ne daje tolikšnega pridelka kot nasad hibridnih sort, s tem da hibridi rodijo le od pet do sedem let. »Mi smo se odločili za stare sorte špargljev, čeprav je donos manjši. Verjamemo, da tisto, kar sami z veseljem pojemo, ponudimo tudi našim odjemalcem,« je povedala Gomzi Jablanovčeva.
Muhe ne zatirajo
Šparglji potrebujejo za rast železo, fosfor in kalij, kar jim tudi dodajajo pri pridelavi, ne zatirajo pa špargljeve muhe. »Rekli smo, da ne bomo škropili. Ugotovili smo namreč, da ta uničevalka, če je ne drezamo, ostane na enem grmičku in se ne širi po nasadu. To vemo iz izkušenj. Prvo leto smo jo stresali z enega grma, pa se je razširila še na tri druge. Živimo torej v sožitju z njo, saj nismo pristaši škropljenja in stremimo k temu, da če je nekaj naravno in zdravo, naj tako tudi ostane,« je še povedala sobesednica.
Edina obdelava je košnja in rahljanje zemlje z manjšim traktorjem, šparglje pa pobirajo ročno.
Družinska tradicija
Nosilka dejavnosti na kmetiji in s tem tudi pridelave v prehrani vse bolj priljubljene zelenjadnice je še vedno Helena Gomzi, vendar že nekaj let nasade obdelujejo in skrbijo za vse drugo preostali člani družine, ob Nataliji še njen mož Tomaž Jablanovec, brat Mirko Gomzi in njegova žena Ines. Se pa v nabiranje vključujejo že tudi njihovi otroci. »Mi v tem uživamo. Po napornem dnevu, tudi takrat, ko še ne rastejo, mi je v užitek, da se zapeljem do njive, glavo dam na 'off', slišim ptičke, take sprostitve ni mogoče kupiti,« pove Natalija.
Dvajset let imeti v nečem veselje je vendar kar dolga doba, ob tem da je v trgovinah velika ponudba poceni špargljev iz tujine, vse več je tudi domačih pridelovalcev te zelenjadnice. Natalija poudari, da so kljub naštetemu sami s svojo pridelavo zadovoljni. Vrsto let namreč ohranjajo kupce, ki cenijo domači pridelek, krog teh pa se vse bolj širi. V glavnem jim uspe pridelati dovolj za vse, so pa že tudi imeli situacijo, kot na primer lani, ko pridelka ni bilo dovolj, da bi lahko zadostili vsem naročilom oziroma so morali kupce prositi za zamik pri dobavi.
Lokalna hrana je za vse pomembna
Pomembnosti lokalno pridelane hrane se zaveda vedno več ljudi, pomemben člen v tem pa je vsa ta leta tudi družina Gomzi-Jablanovec. »Ravno včeraj sem pregledovala prednaročila, seznam je dolg že za list papirja. Kupci so se torej odločili za vpis v čakalno vrsto, in kakor se bodo količine pridelanih špargljev povečevale, tako jih bomo po vrsti obvestili,« je dejala sobesednica. Naročil imajo že za sedemdeset kilogramov, kolikor je približno tedenski pridelek. »Sploh v časih, ko moramo utrjevati svoj imunski sistem in stremeti k temu, da se bo naš organizem zmogel spopasti z virusom, če se bomo okužili, je zelo pomembno, da vnašamo v telo koristne elemente zdrave prehrane,« je poudarila Natalija. Ob tem pa je pomembna kakovostna hrana z zadostno vsebnostjo hranil za telo.
Domači ponudniki hrane se že povezujejo z namenom, da bi jih kupci lažje našli, s tem pa se, tako Natalija, oboji vračajo k svojim koreninam in podpirajo drug drugega.
