Knjiga Pušča – največje romsko naselje v Sloveniji ponuja bralcem vpogled v družbenogeografske značilnosti kraja in tudi številne zanimivosti iz njegove preteklosti. Po besedah Horvat Muca je monografija pomembna predvsem, ker gre za spoznavanje romske skupnosti skozi zgodovino in raznovrstnosti življenjskega okolja. »Knjiga prinaša sporočilo, da smo z razumevanjem, spoznavanjem, dialogom ter z veliko voljo širše družbe, romske skupnosti, lokalne politike in različnih ustanov na območju občine Murska Sobota zgled celotni Sloveniji. To nam je uspelo, čeprav nekoč nismo bili ustavno priznana manjšina in ni bilo zakona o Romih, s katerim so urejeni položaj in posebne pravice Romov. Nekoč je bilo bolje poskrbljeno za reševanje romske problematike, vzpostavljen je bil sistem, tega v današnjem času ne morem trditi, saj država kljub vsem zakonom in členom, nima ustreznega reševanja romske problematike,« opozarja sogovornik.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Publikacija je nastajala malo več kot eno leto, k pisanju pa je Jožeka Horvata Muca spodbudila predvsem želja po prebiranju različnega gradiva o romski zgodovini. V knjigi so tako predstavljeni različni statistični podatki o zaposlovanju Romov, izobraževanju, o naselitvi Romov v Prekmurju, pomembne razprave o Romih v občini Murska Sobota in kronologija dogodkov na Pušči. Nastanek naselja pa je bil po njegovih besedah nekakšen projekt vseh deležnikov, tako Romov in Neromov, ki so s svojim prispevkom omogočili, da je Pušča danes takšna, kot je. »Izpostavil bi to, da se je Pušča skozi čas razvijala, dopolnjevala in tako postala najbolj prepoznavno romsko naselje v Sloveniji. K razvoju naselja Pušča so v preteklosti veliko pripomogli Vanek Šiftar, ki je bil pionir na področju spoznavanja Romov v Prekmurju in romologije, Marija Vild, Vera Flisar, prva vzgojiteljica v vrtcu na Pušči, Geza Bačič, Geza Farkaš, Janez Sreš in Evgen Titan. Pomembno je pripomogla tudi Marija Barbarič, mati prvega predsednika Slovenije Milana Kučana, ki je bila največja zagovornica za nastanek vrtca na Pušči. Menim, da je prav ta vrtec iz leta 1961 bil največji in najpomembnejši projekt in je najbolj pripomogel k razvoju naselja. Ne smemo prezreti posameznikov, ki danes pomagajo pri promociji in razvoju kraja, to so Kokaš Ignac, Šarkezi Vlado – Vladko, Horvat Jože – Rantaša, Rozman Vlado, Horvat Ignac – Plunc, Horvat Evgen ter mnogi drugi. Kasneje pa Horvat Vlado, Šarkezi Janez – Ici, Baranja Oto, Pestner Zdenko, Rudaš Darko, Horvat Ignac in mnogi drugi,« našteva sogovornik.
Med zbiranjem in analiziranjem je naletel na zanimive podatke s področja izobraževanja. »Prvi Rom, ki je obiskoval državno šolo, je bil Jože Baranja v šolskem letu 1910/1911. Šolanje je z dobrim uspehom zaključil v 4. razredu. Po prvi svetovni vojni se je kot prvi Rom vpisal v šolo Ivan Horvat mlajši. Prvi iz Pušče, ki je obiskoval osnovno šolo v tem času, je bil Ignac Horvat, ki je šolanje nadaljeval na gimnaziji. V letih 1952 in 1954 zasledimo tudi prvo množično zaposlovanje Romov, predvsem v gradbenem in komunalnem podjetju ter v nekdanji Muri,« zaključi sogovornik.