»Prakso v tujini sem si želela preizkusiti že od nekdaj, tako da sem ponujeno priložnost brez strahu izkoristila. Delovno prakso bom opravljala tri mesece, moje naloge pa se iz tedna v teden spreminjajo. Začela sem s področjem logistike in prodaje, kasneje pa se bom srečala še s financami, oglaševanjem in osebno prodajo na terenu,« je povedala Jasmina.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Živi v kraju Morden blizu Wimbledona, stanuje pa pri eni izmed tamkajšnjih družin, in sicer s cimro iz Belorusije. »V Londonu je življenje zelo multikulturalno, tu so ljudje iz celega sveta, ki iščejo boljše življenje in boljše službe. Na Gorenju je večina zaposlenih Britancev, potem pa še en Slovenec in Slovak,« opisuje Sobočanka in dodaja, da pestrost najbolj opazi, ko gre v trgovino ali na avtobus.
Njen delavnik poteka do poznega popoldneva, zato si raziskovanje mesta ali kak izlet raje privošči med vikendom. »Minulo soboto sem si ogledala znamenitosti v centru mesta, na primer Buckhingamsko palačo, Picadilly cirkus, National gallery. Mi pa sodelavci svetujejo, katere kotičke Londona naj obiščem,« opisuje Judova, ki si namerava ogledati tudi turistično manj prepoznavne predele mesta, saj so ti dosti bolj posebni. Ji je pa všeč, da vsak dan odkrije kaj novega, pa naj bo to znamenitost, kulinarika ali trgovine. Kot večina žensk namreč tudi Jasmina rada nakupuje.
Od blizu videla nekdanjega teniškega velikana
Za študentko pa je tudi že nepozabna izkušnja, ki se je spominja z nasmeškom. »Sem velika oboževalka tenisa in na srečo sem prišla v London ravno v času, ko se je odvijal grand slam turnir v Wimbledonu. Seveda sem si ga morala ogledati. V nedeljo, ko je bil na sporedu finale, sem kupila karto, s katero lahko prosto hodiš po prizorišču in si igrišča ogledaš od blizu. Ker so bili varnostniki prijazni, so mi tudi dovolili fotografirati centralno igrišče,« pripoveduje Jasmina, ki si je med drugim v teniškem središču ogledala kip Freda Perryja in pa Aorangi Terrace oziroma Henman Hill, prostor, kjer se zbirajo teniški navdušenci, ki so ostali brez dragocenih vstopnic.
Ravno na Henman Hillu je neznano osebo zaslišala reči 'Ali ni to Boris?'. »Pogledala sem naokrog in zagledala legendo Borisa Beckerja, ki je ravno dajal intervju. Šla sem bližje in si najmlajšega zmagovalca Wimbledona tudi ogledala,« je povedala sicer navijačica švicarskega asa Rogerja Federerja.
Nadrejeni na študente ne gledajo zviška
Ker pa je njena prioriteta bivanja v Londonu seveda delovna praksa, so nas zanimale še razlike s prakso v domovini. Po njenih besedah se ta razlikuje predvsem po pristopu k delu in v odnosu, ki ga imajo do študenta: »Že prvi dan se dobila svojo mizo, računalnik, uporabniško ime za dostop do strokovnih programov in lastni e-mail. V Sloveniji pa smo navajeni, da na praksi opravljamo minimalistično delo, kot je tiskanje dokumentov in kaj podobnega. Judova navaja, da so ji delodajalci v Angliji takoj razložili potek dela, povedali so ji, kaj lahko pričakuje. »Izdelujem poročila, v primeru odsotnosti katerega izmed uslužbencev, bom lahko opravila nekaj njegovih del in se seznanila še z drugimi opravili. Takoj sem se začela počutiti kot del organizacije, saj name ne gledajo kot na študentko, ampak kot njim enako,« tako Jasmina, ki sledi korakom svojega očeta, ki je v času študija prakso opravljal v Egiptu, Grčiji in Nemčiji.
Kljub večernim druženjem s sodelavci in pridobivanju novih izkušenj, pa Sobočanka že nekoliko pogreša družino, klepete ob kavi s prijatelji in hišna ljubljenčka.
