"Največji izziv je, kako se približati otrokom in tudi staršem"

V zadnjih dneh počitnic so se po šolah mrzlično pripravljali na novo šolsko leto. Vsako leto šole čaka nekaj novosti, ki se jim je treba prilagoditi. Z novim šolskim letom se poskusno uvaja tuji jezik v obveznem programu, in sicer v 1. razredu prvi tuji jezik in v 7. razredu drugi tuji jezik, ter preizkuša koncept razširjenega programa v osnovni šoli, ki bo najbolj vplival na izvajanje podaljšanega bivanja. Razširjeni program predvideva tri nova nosilna področja, to so gibanje in zdravje za dobro psihično in fizično počutje, kultura in tradicija ter vsebine iz življenja in dela osnovne šole. Osnovna šola Puconci, ki je s 520 učenci ena od največjih pomurskih osnovnih šol, je bila izbrana za uvedbo enega od sklopov, to je gibanje in zdravje za dobro psihično in fizično počutje. K poskusni uvedbi tega programa ali le sklopa vsebin je bilo povabljenih 175 šol, ker pa so bila navodila poslana šele ob koncu aprila, so nekatere odstopile. Kljub omejenemu času za pripravo so se na puconski šoli odločili, da bodo sodelovali, nam je povedal ravnatelj Štefan Harkai.

Za kakšen program gre in na podlagi česa ste bili izbrani?
»S tem se želi nadgraditi in urediti podaljšano bivanje, med katerim se po šolah izvaja več interesnih dejavnosti, učenci pa so potem na vseh koncih. Za sklop zdravje in gibanje so bile izbrane tiste šole, ki so doslej izvajale projekt Zdrav življenjski slog, s čimer se ta ukinja. Stroka je namreč mnenja, da se otroci premalo gibljejo, in tudi sami vidimo, da so bila nekoč igrišča polna otrok, danes pa bolj ali manj samevajo. Otrokom želijo s tem omogočiti več gibanja, vsaj pet ur na teden, kar ne pomeni pet dodatnih ur, ampak uram športa dodamo še ure s področja gibanja in zdravja, da jih bo skupaj pet. Ta nov program si izberejo po želji, če se zanj odločijo, je obvezen, a se ne ocenjuje. Daje jim možnost, da z učiteljem sooblikujejo dejavnosti, ki jih zanimajo in jih šola lahko omogoči, hkrati pa bodo skupaj ocenjevali napredek in počutje.«

Kakšen odziv otrok pričakujete glede na to, da program ni obvezen?
»Pričakujemo, da se bodo tisti, ki so bili doslej pri Zdravem življenjskem slogu, odločali tudi za to obliko športa in rekreacije. Od 1. do 5. razreda je bila skoraj stoodstotna vključenost učencev, od 6. pa malo manj. S tem da je v višjih razredih večja možnost izbire športnih predmetov iz sklopa obveznih izbirnih predmetov in udejstvovanj pri košarki, namiznem tenisu, odbojki in drugem. V ta nov program so lahko vključeni tudi rekreativni odmori na prostem. Iz izkušenj lahko povem, da so naši učenci od 1. do 5. razreda v rekreativnem odmoru zelo aktivni, starejše učence, ki imajo tak odmor le ob sredah, pa je že nekoliko težje navdušiti.«

Pri športu lahko daš otrokom žogo in se igrajo, kako pa je z drugim delom tega programa, v katerega je vključena skrb za psihično zdravje otroka. Ste pripravljeni na to?
»Delno, priznam, da za to v šolah nismo dovolj opremljeni. Se pa izpopolnjujemo. Morda bi lahko apelirali na fakultete, da bi intenzivno izvajale programe in na tem področju bolj podkovale bodoče učitelje in strokovnjake. Ponekod v Avstriji so lani šole dobile strokovni kader, ki se ukvarja z učenci s težavami, in morda bi lahko tudi pri nas o tem razmišljali. Kakšen otrok včasih tedensko potrebuje pomoč, da se nekdo z njim pogovori in ga usmeri, pri nas pa primanjkuje psihologov, pedopsihiatrov in drugih strokovnjakov. Otroci, ki res potrebujejo pomoč, pridejo na obravnavo na dva meseca ali čakajo še več.
Danes otroci doživljajo stres in velikokrat so za to kriva nerealna pričakovanja staršev, okolice in tudi šole. Nekateri imajo težave doma, kot so ločevanje staršev, neurejene družinske razmere, socialna stiska, revščina, alkohol... Zaradi družinskih težav imajo lahko velike skrbi in stiske, potem pa se v šoli od njih zahteva, da so vedno pripravljeni in usmerjeni na delo. Poleg tega je veliko vrstniškega nasilja, tako fizičnega kakor psihičnega in v zadnjem obdobju še spletnega. Zadnjega odrasli ne prepoznamo in ne zaznamo vedno. Za to bo treba bolj skrbeti in nov program je dobro začrtan, bomo pa v enem letu jasneje videli, kaj se da udejanjiti.«

Z novim šolskim letom se odpravlja možnost, da učitelji poučujejo predmete, za katere niso usposobljeni.
»Še v minulem šolskem letu je lahko učitelj do 20 odstotkov ur poučeval predmete, za katere ni imel ustrezne izobrazbe. Z novim lahko uči samo predmete, za katere ima ustrezno izobrazbo, če pa šola nima ustreznega kadra, objavi razpis, in če se nanj nihče ne prijavi oziroma se prijavi z neustrezno izobrazbo, lahko poučuje tudi kaj drugega, s tem da je potem ta učitelj za dva plačna razreda manj plačan. To lahko povzroči probleme pri kadrovski organizaciji na manjših šolah, na večjih, kot je naša, pa ne toliko.«

Kateri so vaši največji izzivi v novem šolskem letu?
»Največji izziv je, kako se primerno približati otrokom, učencem in tudi staršem, pa ne s tem, da bi jim ugajali, ampak po strokovni plati, da smo dosledni pri tem, kar jim dajemo in od njih zahtevamo, ter da vnašamo tudi novosti sodobnega pouka.«