"Niso ostali v postelji svoje ležernosti ali malodušja"

Dogodki ob praznovanju "velke meše" v Turnišču, najstarejšega Marijinega praznika, vsako leto privabijo v to romarsko središče okoli dvajset tisoč vernikov od blizu in daleč. To pa je več kot se jih zbere v katerikoli drugi Marijini cerkvi po Sloveniji. In dvajset tisoč vrlih Prekmurcev se je pred sto leti zbralo tudi na velikem ljudskem taboru v Beltincih, kjer so proglasili osvoboditev Prekmurja izpod tisočletne madžarske nadvlade in priključitev k matičnemu narodu. In v "zarji slovesnosti" ob obhajanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki bo potekala v Beltincih v soboto 17. avgusta, je v turniški cerkvi Marije vnebovzete potekala tudi slovesna maša, ki jo je daroval murskosoboški škof dr. Peter Štumpf.

Pridigo je začel z besedami velikana med prekmurskimi duhovniki, kakor je imenoval Jožefa Klekla st., in jo z njegovim sporočilom tudi končal. Ta je pred sto leti v tedniku Novine zapisal, da se ljudje v težkih in negotovih časih obračajo k Mariji po pomoč, vendar pa si ne morejo želeti, da bi jim svojo pomoč prinesla k postelji, v kateri bi ostali po svoji nemarnosti. Vstanimo iz postelje, je takrat pozival Klekl. "Niso ostali v postelji svoje ležernosti ali malodušja. V svojem narodnem prebujenju so vstali, da stopijo k matični domovini Sloveniji. In zato bo sveta podoba Marije pod Logom v soboto, 17. avgusta, poromala v Beltince. Njen prostor bo ob oltarju, kjer bomo obhajali sveto mašo," je napovedal škof. Poudaril je še, da so lahko dogodki še tako lepi in veličastni, vendar brez Boga hitro zagrenijo ter za seboj puščajo razočaranje in celo sprtost. Napovedal je tudi, da bodo na pričujoči slovesnosti v Turnišču blagoslovili oljne slike turniške Marije pod Logom, ki jih bodo v soboto v Beltincih v zahvalo podarili tistim škofom ali njihovim predstavnikom, katerih predniki so na škofovskih sedežih v Zagrebu, Györu, Sombotelu in Mariboru tisoč let ohranjali Prekmurcem katoliško vero.

Marija pod Logom je bila stoletja tolažnica ranjenih in je dajala upanje, tudi preganjanim zaradi tega, ker so kristjani, in tudi mnogim, ki se zberejo na slovesnostih »proščenja«. Škof dr. Peter Štumpf je pridigo končal s povabilom, da naj slovenske zastavice, ki jih bodo verniki dobili v Turnišču prinesejo s seboj na slovesnost v Beltince, ob njih pa se naj spominjamo besed, ki jih je Klekl izrekel pred 100 leti. Opomnil je, da si moramo z vsemi močmi prizadevati za kulturo svojega jezika, kot Slovenci pa zahtevati svobodo maternega jezika tudi za Madžare in Nemce, ki živijo med nami. Kajti sami smo izkusili, kako bridko je, če se materni jezik, za vero najdražja krasota, vklepa v verige.