"Tudi 'betonski' otroci imamo lahko naravo doma"

Tega balkona res ni težko najti. Hja, boste rekli, tam je veliko blokov in veliko stanovanj. To drži. A samo en izstopa. Balkon. No, izstopajo vsi, iz zgradb. A ta je … ne samo nekaj posebnega. Ta je sanjski. Če bi pred leti, ko smo pri Vestniku izbirali naj... vrt in naj... balkon, imeli tudi kategorijo "sanjski", bi Gregorjev balkon bržkone zmagal.

"Jaz od malega živim v Murski Soboti, moja starša sta sicer Goričanca, zasluge za to, da sem danes florist in da obožujem predvsem vse, kar je zeleno, pa ima moja babica. Vedno je namreč imela - in jih ima še danes – veliko rož, pa me je vedno vzela s sabo, ko je karkoli delala z rožami. In to me je pritegnilo, tako so me sajenje, rože in rastline zanimali od malih nog," razlaga Gregor Flisar in se smeje, da so sicer vedno vsi govorili, da bo kuhar.

Gregor: "To je moja mala džungla. In vem, da nas, ki živimo v mestu, zafrkavajo, da smo 'betonska deca'. Mene pa to … ne, da me moti, s tem se ne strinjam (smeh). Zato sem na nek način hotel dokazati, da imamo lahko vsi – tudi 'betonski' otroci – naravo doma; da lahko živimo sredi nje, tudi če smo v bloku."

Sicer je bolj zahtevno lepo in okusno opremiti mali prostor, velikega je mogoče bolj enostavno: "Sploh pa jaz ne sadim klasičnih zasaditev, kot so surfinije, 'muškatlini', petunije … Moj raj je bolj zelen, to me bolj pritegne. Imam kaj cvetočega, a zeleno po mojem mnenju 'več pokaže'." Na Gregorjevem balkonu tako med drugim rastejo sladki krompir oziroma ipomea, okrasne trave, moljevka, zelišča, od cvetočih rastlin pa samo dipladenia in ena vrsta sivke. "Edino, kar je trenutno na mojem balkonu cvetočega, je krvika, ki je zdaj božanska."

Zvečer, pravi Gregor, ne sedi pred televizijo, ampak – seveda na balkonu: "To je res moj raj, natočim si kakšno vodo, vzamem tablico in sem – zunaj, med zelenjem."