Radenski župan Roman Leljak je za minuli ponedeljek sklical izredno sejo občinskega sveta, na kateri so obravnavali zgolj dve točki. Prva je bila podelitev soglasja k imenovanju direktorice gornjeradgonskega zdravstvenega doma Nataše Osterc Kranjec, pri čemer to ni bilo podeljeno, druga pa se je nanašala na problematično cesto Grabonoš-Radenci, ki je bila pravzaprav osrednja točka izredne seje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Horvata zanimalo, kakšna je usoda državnih projektov v Pomurju. Tako mu odgovarja vlada
Pomurski poslanec Jožef Horvat je ob sprejemu rebalansa proračuna za leto 2022 na vlado naslovil vprašanje, ali je morebiti prišlo do sprememb pri izvajanju predvidenih projektov v pomurski statistični regiji.
Odnesle so jo poplave
Zgodba z nesrečno državno cesto ima dolgo brado, saj se njena prenova že desetletje v državnih načrtih izmika realizaciji. Najbližje je bila ureditev planirana v državnem proračunu za leto 2022, ki ga je sprejela vlada oziroma državni zbor še v prejšnjem mandatu. Takrat je bilo namreč predvideno, da bi se rekonstrukcija ceste, po takrat ocenjeni vrednosti investicije v višini 3,7 milijona evrov, izvedla do konca leta 2026. No, po zamenjavi vlade je prišel rebalans proračuna 2022, kjer je bil v načrtu razvojnih programov zaključek rekonstrukcije ceste pomaknjen v daljno leto 2038, tudi vrednost investicije pa se je znatno zvišala, in sicer na dobrih 12 milijonov evrov. Poslanca Jožefa Horvata so izpadli, oziroma točneje zamaknjeni projekti v pomurski statistični regiji, zanimali že takrat, saj je na vlado v zvezi z rebalansom proračuna za leto 2022 naslovil poslansko vprašanje, kjer je tudi v odgovoru razvidno, da je pri investiciji v to cesto predviden najdaljši časovni zamik. "Zaključena je recenzija projektne dokumentacije za rekonstrukcijo regionalne ceste RT-941/1541 Grabonoš - Radenci od km 1,000 do km 7,400. V letu 2023 bo potekala parcelacija, v letu 2024 pa odkupi potrebnih zemljišč," so takrat navedli stanje projekta v odgovoru poslancu.
Tu se zgodba ni zaustavila. Lanskega decembra, v letu, ko so Slovenijo prizadele hude poplave, je Horvat z ustnim poslanskim vprašanjem na državnozborski seji povprašal ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek, kdaj je predvidena rekonstrukcija ceste, ki je doslej terjala že 11 smrtnih žrtev. Ministrica mu je odgovorila, da je projekt v zaključni fazi recenzije, sledijo parcelacija in odkupi zemljišč. Ministrica mu je pojasnila, da je bila ta cesta eden od projektov, ki jih je bilo zaradi potrebne popoplavne obnove zamakniti.
"Ko se bo pripravljal rebalans, je prva možnost, če se bodo pokazale dodatne finančne možnosti, sicer pa bomo ob spremembi proračuna za leto 2025 tudi denar, v kolikor bodo dodatne možnosti za ta projekt, zagotovili," je napovedala ministrica in v dopolnitvi odgovora zatrdila, da "si upa trditi, da bo ta projekt začet v mandatu te vlade".
No, očitno ne bo. Glede na spremembe proračuna 2025 in proračun 2026, ki sta v obravnavi v državnem zboru, za navedeno cesto v naslednjih dveh letih ni predvidenega niti centa. V letu 2027 nato 50 tisočakov, v letu 2028 še 150 tisočakov, v letu 2029 že 500 tisoč evrov in po letu 2029, z zaključkom investicije do konca leta 2023, preostalih 10,4 milijona evrov od celotne vrednosti investicije, ki znaša več kot 12 milijonov evrov. Zanimivo, prišlo pa bo do pospešitve pri rekonstrukciji ceste Spodnji Ivanjci-Gornja Radgona. V veljavnem proračunu za leto 2025 je namreč v načrtu razvojnih programov ta investicija, v višini več kot 6,8 milijona evrov, predvidena, da bi se zaključila šele konec leta 2033, po spremembi in glede na predlog proračuna za leto 2026 pa naj bi se izvedla že v letih 2026 in 2027. Julija letos je Bratuškovo o tej cesti povprašala tudi poslanka Vera Granfol. Ministrica ji je sprva spet ponudila argument lanskoletnih poplav, a vseeno napovedala, da bi se leta 2026 pričela gradnja. Pospešitev te investicije je na seji izpostavil tudi radenski župan, ki je sicer poudaril, da si sam želi, da bi bile vse ceste v okolici Radenec urejen, a da naj pride tudi njihova na vrsto, kjer je po njegovih besedah tudi desetkrat več prometa, točneje 1170 vozil na dan.
Leljak bi za cesto žrtvoval svoj stolček
Župan je sicer tekom razprave večkrat očital Gibanju Svoboda, da so zavajali občane z obljubami o izvedbi investicije, ob tem pa je dejal, da je zamik izvedbe investicije politična odločitev vlade, ki je povezana z njegovo zmago na volitvah leta 2022. "Dajte cesto nazaj v proračun, vstal bom in odšel ter ne bom več župan. Žrtvoval se bom za to cesto. Če koga motim v Ljubljani, dajem javni poziv. Dajte jo v proračun za leto 2026, začnite jo graditi in grem takoj stran," je napovedal Leljak. V razpravi, kjer ni manjkalo tudi klasičnega radenskega boja med opozicijo in koalicijo, je kot zadnji besedo dobil tudi eden od občanov. Ta je glede tega svetnikom nalil čistega vina in poudaril: "Vsi se poznamo, pet tisoč nas je. Vi ste pa kot da bi bili v Ljubljani ...". Svetniki so vendarle več ali manj brez nasprotovanj potrdili oba predlagana sklepa, ki sta se izoblikovala tekom seje.
S prvim so izrazili pričakovanje od policijskih postaj Murska Sobota in Gornja Radgona ter medobčinske redarske službe, da naj dnevno nadzorujejo problematičen tovorni promet na tej cesti, v drugem pa so podali zahtevo, da naj pristojno ministrstvo v 15 dneh poda razloge, zakaj je bila cesta uvrščena v načrt razvojnih programov po letu 2029. "V primeru, da odgovorov ne dobimo, bomo v skladu s vsemi zakonskimi predpisi tudi sami pristopili k opozorilnemu zapiranju ceste in se na ta način pridružili našim občanom," so napovedali.