Vsako leto v drugi polovici januarja zaznamujemo evropski teden preprečevanja raka na materničnem vratu. Letos šestnajstič po vrsti. Skoraj vse primere raka na materničnem vratu lahko pripišemo okužbam s humanimi papilomavirusi (HPV), ki spadajo med najpogostejše spolno prenosljive okužbe, pravijo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ob tem poudarjajo, da je najučinkovitejše sredstvo za preprečevanje okužb s HPV in bolezni, ki jih povzročajo, cepljenje. Do tega so od šolskega leta 2009/10 upravičene šestošolke, od tega šolskega leta tudi šestošolci.
V šolskem letu 2019/20, to so zadnji dostopni podatki NIJZ, je bil delež cepljenosti proti HPV med slovenskimi šestošolkami 58,5-odstoten, kar je za odstotek manj kot leto prej. V zdravstveni regiji Murska Sobota je bil delež 76,1-odstoten, kar jo uvršča na drugo mesto med devetimi zdravstvenimi regijami.
Tudi za zamudnike
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Cepljenje proti HPV ni obvezno, ampak priporočljivo, stroški pa so kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V breme tega se lahko opravi tudi pri zamudnicah, torej dekletih, ki so obiskovala 6. razred v šolskem letu 2009/10 ali kasneje in še niso bila cepljena. V prihodnjih letih se bodo lahko cepili tudi dečki zamudniki. »Zamudnice in zamudniki bodo imeli možnost cepljenja proti HPV v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja do 26. leta. Poudariti pa je treba, da je cepljenje najbolj učinkovito, če se opravi pred morebitno izpostavljenostjo okužbi, torej pred prvimi spolnimi stiki, saj cepivo ne zdravi že obstoječe okužbe in njenih zapletov,« pojasnjujejo v NIJZ. Pravijo še, da so okužbe s HPV najpogostejše spolno prenosljive okužbe in večina spolno aktivnih oseb se vsaj enkrat v življenju okuži s HPV. Vsem staršem šestošolcev zato priporočajo, da zaščitijo svoje mladostnike s cepljenjem in jih obvarujejo pred morebitnimi okužbami in poznejšimi posledicami. Med temi so lahko rak na materničnem vratu in nekatere druge vrste raka na spolovilih, zadnjiku in ustnem žrelu ter genitalne bradavice.
Glede na izsledke raziskave Stališča in odnos ključnih javnosti do cepljenja v Sloveniji je najpogostejši razlog za zavračanje cepljenja otrok dvom staršev o varnosti cepiv. »Na oklevanje pri cepljenju pa lahko vpliva tudi dvom o učinkovitosti cepiv, nizko zavedanje tveganja za zdravje, ki ga predstavlja bolezen, in tudi nekateri drugi dejavniki,« še razlagajo.
Štiri občine na državnem dnu
V Sloveniji imamo od leta 2003 presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu (Zora), ki je namenjen ženskam, starim od 20 do 64 let. Pristojni poudarjajo, da če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov pri osebnem ginekologu, je verjetnost, da bo zbolela za tem rakom, izjemno majhna. Svetovna zdravstvena organizacija je konec leta 2020 objavila globalno strategijo za odpravo raka na materničnem vratu, ki ima tri cilje. Slovenija dosega dva – ima več kot 70-odstotno udeležbo žensk v programu Zora in učinkovito zdravljenje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu pri več kot 90 odstotkih žensk. Cilj, ki ga še ne dosegamo, je povečati precepljenost proti HPV na 90 odstotkov.
V zadnjem triletnem obdobju (2018–2021) je bila pregledanost v programu Zora v Sloveniji 71,7-odstotna in tako presega ciljno vrednost. V zdravstveni regiji Murska Sobota pa je bila le 66,8-odstotna, kar pomeni, da je glede na ciljno vrednost premajhna. Med 212 slovenskimi občinami jih 141 dosega ali presega 70-odstotno pregledanost. V pomurski regiji je od 27 občin takih le sedem (Gornja Radgona, Kobilje, Križevci, Ljutomer, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej). Na drugi strani jih nekaj sodi med občine z najmanjšim deležem pregledanosti na državni ravni. Občina Hodoš ima na primer drugo najnižjo pregledanost v državi, Občina Kuzma tretjo, Občina Grad peto in Občina Rogašovci šesto.
Razlogov za manjšo pregledanost je po besedah Urške Ivanuš, vodje državnega programa Zora, več, dejavniki, ki na to vplivajo, pa so lahko sistemski ali individualni. »Običajno gre za kombinacijo obojega. Za veliko udeležbo je izjemno pomembno, da so preventivni pregledi ženskam enostavno dostopni, da ženske ginekologom in medicinskim sestram zaupajo in da ti spodbujajo udeležbo,« pravi in doda, da je prav tako treba razumeti, zakaj se je pomembno pregledov redno udeleževati. Izsledki raziskav kažejo, da se običajno pregledov slabše udeležujejo ženske z nižjo izobrazbo, delovno neaktivne ženske, samske ali vdove, ženske z drugim državljanstvom. Dopuščena pa je možnost, da delavke migrantke preventivne preglede opravijo v tujini.
Pregledanost po občinah
Apače: 66,7 %
Beltinci: 68,8 %
Cankova: 63 %
Črenšovci: 66,8 %
Dobrovnik: 61,9 %
Gornja Radgona: 70,8 %
Gornji Petrovci: 60,7 %
Grad: 58,5 %
Hodoš: 51 %
Kobilje: 71,4 %
Križevci: 72,7 %
Kuzma: 54 %
Lendava: 62,5 %
Ljutomer: 71,6 %
Moravske Toplice: 62,2 %
Murska Sobota: 67,5 %
Odranci: 64,9 %
Puconci: 63,8 %
Radenci: 72,9 %
Razkrižje: 69,2 %
Rogašovci: 59,7 %
Šalovci: 65,7 %
Sveti Jurij ob Ščavnici: 72,1 %
Tišina: 68 %
Turnišče: 62 %
Velika Polana: 67,1 %
Veržej: 71 %
(Vir: Register Zora)
69 primerov v 10 letih
V letu 2020 je bilo po podatkih registra raka v državi odkritih 130 novih primerov raka na materničnem vratu, kar je enajst primerov več, kot je bilo povprečje med letoma 2009 in 2018. V pomurski regiji je v tem obdobju zbolelo 69 žensk. To je letno okoli 12 novih primerov na sto tisoč žensk s stalnim prebivališčem v regiji. Javno dostopni podatki še kažejo, da je v obdobju 2009–2018 v povprečju na leto zaradi raka na materničnem vratu umrlo 44 oseb.
Zaradi epidemije je bilo presejanje v programu Zora leta 2020 za dva meseca prekinjeno, od takrat pa spet v celoti poteka. Po besedah vodje programa preliminarni podatki registra Zora za leto 2021 v primerjavi s preteklimi leti ne kažejo pomembnih razlik v številu presejalnih testov in žensk, presejalnih izvidov in številu tkivnih vzorcev materničnega vratu glede na obdobje pred pandemijo. V registru so lani evidentirali okoli 170 tisoč presejalnih brisov materničnega vratu, kakšna je incidenca, pa še ni znano.
Umrljivost se znižuje
Po besedah Urške Ivanuš se je po uvedbi programa Zora v Sloveniji število novih primerov zaradi pravočasnega odkrivanja in zdravljenja predrakavih sprememb materničnega vratu zmanjšalo za polovico, umrljivost pa se v zadnjih desetih letih zmanjšuje povprečno za 3,6 odstotka na leto. »Že od začetka programa se v Sloveniji po podatkih registra Zora preventivnih pregledov vsake tri leta udeležuje okrog 72 % žensk, kar 86 % pa jih opravi pregled v obdobju petih let.« Pove še, da je udeležba že od začetka premajhna pri ženskah, starih od 50 do 64 let. To je skrb vzbujajoče, ker pri neodzivnicah ne le odkrijejo več primerov raka na materničnem vratu, ampak je ta rak že razširjen in zato težje ozdravljiv.
V zadnjih letih sogovornica opaža, da se zmanjšuje tudi udeležba v programu Zora pri mlajših ženskah. »Še posebej je skrb vzbujajoč 14-odstotni primanjkljaj novoodkritih predrakavih sprememb visoke stopnje v prvem pandemskem letu 2020 v starostni skupini 30–39 let. To je tista starost, v kateri odkrivajo in zdravijo kar eno tretjino vseh predrakavih sprememb visoke stopnje,« razloži. Primanjkljaj je bil v lanskem letu sicer manjši, vendar so ga zaznali tudi pri skupini žensk, ki so mlajše od 30 let. »Neodkrite in nezdravljene predrakave spremembe visoke stopnje lahko napredujejo v raka,« opozarja in poziva ženske, naj se odzovejo vabilu.
Do kdaj se je treba presejalnih testov udeleževati?
Sogovornica pojasni, da če so ženske v starosti od 20 do 64 let redno opravljale preventivne preglede z odvzemom brisa materničnega vratu pri izbranem ginekologu in so imele negativne izvide, se lahko po tej starosti varno prenehajo udeleževati preventivnih pregledov. Tiste, ki se pregledov niso udeleževale redno ali so imele patološke spremembe materničnega vratu, pa lahko preglede nadaljujejo, vendar nanje ne bodo aktivno vabljene.