»Obglavljena« beltinska župnija

Še pred preklicem premestitve duhovnikov v murskosoboški škofiji je bil na škofijski spletni strani objavljen edini uraden odziv na dogajanje v škofiji. V zapisu škofa Petra Štumpfa med drugim preberemo, da »največ nepopolnih podatkov zasledimo v slovenskih medijih v zvezi z dogodki v župniji Beltinci«. Nadaljuje, da je na podlagi redne pastoralne vizitacije maja letos v Beltincih ugotovil vrsto nepravilnosti pri vodenju župnije in da je bil beltinski župnik Alojz Benkovič o vsem seznanjen. »Zato ne drži njegova izjava v medijih, da ne ve, ‘zakaj bi moral drugam’.« Štumpf naj bi mu bil to pojasnil tudi v osebnem pismu.

Takoj po tej objavi so se uprli verniki na Tišini in se postavili v bran tamkajšnjemu župniku Boštjanu Čehu, ki bi se moral preseliti na Cankovo, kar je bilo znano že konec lanskega leta. Nejevoljni so bili tudi v bakovski župniji, saj je bil vodja pastorale v škofiji in bakovski župnik Franc Zorec predviden za župnika v Ljutomeru. Ljutomerski župniji se je nameraval odpovedati, še pred afero, takratni ljutomerski župnik Andrej Zrim. Prav tako ni bila skrivnost, da se bo cankovski župnik Ivan Kranjec vrnil v župnijo Kuzma. Z afero Zrim so se stvari postavile na glavo in so toliko bolj nerodne, saj naj bi bil Zrim oproščen kakršne koli krivde, ki bi ga povezovala s pedofilijo. Čisto končana pa zadeva tudi ni, saj naj bi na površje priplavali novi indici, ki ga resda ne bremenijo nadlegovanja otrok.

Izredna škofovska konferenca

V začetku avgusta je bila sklicana izredna škofovska konferenca, kjer naj bi razpravljali o problematiki premestitev v murskosoboški škofiji s posebnim poudarkom na beltinski župniji. Uradni sklepi sestanka niso znani. Dober poznavalec delovanja škofovske konference iz Ljubljane ocenjuje, da so se škofje zavzeli za umiritev strasti med verniki in kleriki in po njegovem mnenju škofu priporočili, da skuša z boljšo komunikacijo z duhovniki najti sprejemljive rešitve. Ali je bila škofovska konferenca vzrok za preklic premestitev, ni znano. Uradno pa ni bil preklican dekret o umiku beltinskega župnika Benkoviča iz beltinske župnije. Škof se pri svoji odločitvi sicer sklicuje na ugotovljene nepravilnosti v pastoralni vizitaciji iz začetka maja.

Benkovič na škofovo napotilo, naj javnosti pokaže vizitacijski zapisnik, odgovarja, da tega ne more storiti zaradi tistih, ki so v zapisniku omenjeni in nimajo nič s pastoralo in njim osebno. Prepričan je tudi, da ni naredil nobenega formalnega in tudi ne moralnega prekrška, zaradi katerega bi moral biti umaknjen. Če že kak prekršek, meni, se ta ne razlikuje od podobnih prekrškov drugih duhovnikov. Doda, da je imel zgodaj spomladi napovedano popolno vizitacijo župnije (ekonomsko in pastoralno) in je zanjo pripravil vso potrebno dokumentacijo. V vizitacijski komisiji bi morala poleg škofa sodelovati Zorec in škofijski ekonom Goran Kuhar, a je bila vizitacija brez utemeljitve odpovedana. Z njo bi, tako Benkovič, škof dobil popoln vpogled v delovanje župnije. Sicer Benkovič pravi, da je delo v beltinski župniji eno od najbolj transparentnih, tudi ni nobenih težav s poslovanjem dveh javnih zavodov – glasbene šole in doma starejših.

Je dekret ničen?

Po oceni cerkvenih pravnikov vizitacijski zapisnik ni dovolj za izdajo dekreta in bi moral škof začeti ustrezne postopke, v katerih bi moral dokazati morebitne nepravilnosti Benkoviču. Zato je izdan dekret po mnenju nekaterih cerkvenih pravnikov ničen. Tudi ni znano, kako so se škofje in nuncij odzvali na Benkovičevo pismo in priloženo dokumentacijo, kar jim je bil poslal pred zasedanjem konference. Po drugi strani pa se je župnik dolžan podrejati ukazom škofa. Ker se Benkovič ni uklonil, bo moral škof zdaj ubrati drugačno pot.
Kaplani pa po cerkvenem zakoniku nimajo take zaščite kot župniki. Najprej je bilo predvideno, da ob dveh kaplanih v Murski Soboti postane nov kaplan beltinski novomašnik Aljaž Baša. Ta bo očitno postal soboški kaplan. Bo pa premeščen za kaplana v Ljutomer beltinski kaplan Boris Kučko. Župnik v Ljutomeru bo postal soboški kaplan Goran Merica.
Vsa ta zgodba pa ima globlje ozadje. Gre za idejne razlike znotraj soboške škofije, ki so vse večje z bližajočo se stoto obletnico priključitve Prekmurja. Ni se mogoče znebiti občutka, da gre za radikalen ideološki obračun znotraj škofije. Ponovno so na udaru duhovniki, ki jim je blizu južnoameriška teologija osvoboditve, in Benkovič kot tudi Kučko sta blizu tej liniji ter doktrini in delovanju Cerkve, kot ju zagovarja sedanji papež Frančišek. Po drugi strani pa gre za obračun s krščansko socialno strujo med kleriki. Morda bo kdo rekel, da je Benkovič daleč od krščanskega socializma, a ima velik »greh«, povezan s krščansko socialno usmeritvijo. Z izdajo Spominov župnika Ivana Jeriča, ki so izredno kredibilen popis zgodovine priključevanja Prekmurja, je Jeriču dal pomen, ki mu v prekmurski zgodovini pripada. Poleg tega je bil Jerič prepričan krščanski socialist, izredno aktiven pri reševanju ekonomsko-socialnih problemov malih kmetov v Prekmurju in njihov zaščitnik pri prvi agrarni reformi po prvi svetovni vojni. S tem je stopil na žulj ortodoksni liniji klerikov, ki v tej zgodbi poveličujejo nekoga drugega.