»Samo letenje je lepše«

Bistvena razlika med motocikli in avtomobili je, da s prvimi drvimo v prostem času po svobodnih poteh, z drugimi pa zaradi pomanjkanja časa od ene do druge obveznosti. Ne tu ne tam torej ne gre za brezciljno tavanje, izživljanje nekih temnih plati človeka pa je lahko senca vsakršnega početja v življenju. Motorist je živahno bitje, saj če ne bi bil, bi se z motornim kolesom vred prekucnil, drži pa tudi, da je mlad bolj zaletav in nepremišljen, starejši izkušenejši in bolj preudaren. Pri vseh pa se pozna to, da je motocikel podaljšek motoristovih rok in glave. Motocikel ničesar ne naredi namesto voznika, avtomobil pa marsikaj.
Star komaj devetnajst let si je Andrej Cimer iz Murske Sobote leta 1979 kupil svoj prvi motocikel. V Avstriji, saj jih doma ni bilo mogoče dobiti tako, kot je to mogoče danes. Prej je vozil izposojen moped Tomos, svoje motoristične sanje pa živel z risanjem motornih koles. Imeti motorno kolo je bil takrat prestiž in kot najstnik z motornim kolesom je postal enak 'starim' motoristom, v glavnem znanim murskosoboškim osebnostim. »Spomnim se, da sem za motorno kolo plačal devet milijonov dinarjev. To je toliko, kot je takrat stal na primer golf ali nova stoenka. Motor smo takrat lahko uvozili samo prek zdomcev, saj je bila nanje drugače stoodstotna carina. Danes pa so motocikli zelo dostopni in veliko jih zamenja lastnike tudi med člani motorističnih klubov,« pove.

Vinarium magnet za motoriste
Lendavski razgledni stolp Vinarium je mikavna točka za motoriste. Od aprila do konca junija letos so našteli 2827 motociklov, kar je štiri odstotke vseh vozil, ki jih naštejejo pri stolpu. Največ je osebnih vozil, ki predstavljajo 90 odstotkov vseh, za njimi pa so že motocikli.

Danes so motoristi nekaj povsem običajnega, ob jezdecih samotarjih pa je vse več tudi takih, ki so člani motoklubov. V Sloveniji jih je registriranih več kot sto in samo v Pomurju 19, enajst med njimi jih tudi organizira srečanja motoristov, več kot devetdeset motoklubov je članov Zveze motoklubov Slovenije (ZMKS). Član ZMKS je lahko tisti klub, ki spoštuje napisana in nenapisana pravila vedenja ter ne slovi po nekem družbeno nesprejemljivem vedenju, pojasni Cimer. Poudarek organiziranega delovanja je namreč na druženju in zagotavljanju prometne varnosti.

Pravila glede načina vožnje in nastopanja v javnosti pa veljajo tudi znotraj klubov, kar pomeni, da za motoriste, ki jih ne spoštujejo, v klubu ni prostora. Ugled motoristov je namreč postal pomemben. Motoklubi imajo tudi svoja imena in simbole, s katerimi člani izkazujejo svojo pripadnost in ki jim tudi veliko pomenijo, pove Cimer, nanje pa so tudi zelo ponosni. Motoklub Gronska strejla, katerega član je, obstaja že osemnajst let in je bil eden prvih v Pomurju.

Umrlo 27 motoristov
V obdobju od leta 2000 do vključno leta 2017 so bili motoristi v Pomurju udeleženi v 658 prometnih nesrečah, ob tem jih je umrlo 27. 157 jih je bilo težko telesno poškodovanih in 319 lažje. Vozniki motornih koles so povzročili 398 prometnih nesreč.
V prvem polletju letos so bili motoristi udeleženi v 15 prometnih nesrečah, pri tem sta bila dva težko in sedem lažje telesno poškodovanih. Vozniki motocikla so povzročili 10 nesreč.

Tako kot zorijo motoristični klubi, pa se zvišuje tudi starost motoristov. Razlogov za to, da je med motoristi vse več ljudi srednjih let, je več. Nekateri si motocikel kupijo šele, ko se upokojijo, saj prej za to niso imeli možnosti in tudi ne dovolj časa, da bi ga lahko vozili. »Mi vedno rečemo, da za motor nikoli ni prepozno. Sam ga bom vozil, dokler bom zmogel. Dostikrat se tudi šalimo, da pa bom potem imel trajka, trikolesnika,« je povedal.

Pazi na druge

Pomembno področje, ki mu posvečajo pozornost motoristični klubi, je tudi varnost. Vsako leto znova pred motoristično sezono v sodelovanju s policijo obnavljajo veščine varne vožnje. »Na treningih spretnostne vožnje se lahko veliko naučiš in tudi veliko bolj spoznaš obnašanje motornega kolesa,« pove sogovornik. Čeprav je motorist že štirideset let, se tudi on uči vedno znova. Za vsakega motorista je dobro, da pred motoristično sezono obnovi znanje, kako pravilno reagirati ob nepredvidljivih situacijah na cesti, ter da spet začuti sinhronost z motociklom, saj se vsak vozi drugače.

Motorist je zelo ranljiv udeleženec v prometu, saj mu motorno kolo in oprema, ki jo ima na sebi, ne zagotavljata takšne varnosti, kot jo avtomobil vozniku, pa tudi lagodnosti v ohlajeni avtomobilski školjki ne, ko pritiska vročina, niti suhe obleke, kadar se ulije z neba. Se motorist odreče vsemu temu lagodju res samo zaradi hitrosti? »Nista pomembni le moč motornega kolesa in hitrost, saj ti posebne občutke ob vožnji daje tudi počasna umirjena vožnja. Kadar se vozimo v skupini, nikoli ne vozimo več kot 120 kilometrov na uro, ob tem pa tudi zelo pazimo, kako se razvrstimo in kdo bo kje vozil. Motoristi v skupini so na cesti bolj opaženi in tudi vozniki se drugače vedejo do njih. Še posebej pa so do motoristov pozorni vozniki tovornjakov. Med nami veljajo neka nenapisana pravila medsebojnega spoštovanja,« pove sogovornik.
Užitek vožnje z motornim kolesom je tudi v tem, kako zapelješ v ovinek in kako se pri tem nagneš. To so občutki, ki jih je težko opisati. »Še zdaj čuvam letake, ki so jih enkrat delili v Avstriji na največjem srečanju motoristov Faaker See, ki ga organizira tovarna Harley Davidson in kamor se pripelje več kot sto tisoč motociklov. Na njem je pisalo: Nur fliegen ist schöner ali Samo letenje je lepše. Morda ima tudi zato veliko pilotov motorna kolesa. Oboje ima v sebi nekaj posebnega, oboje daje neki posebni užitek,« je vzporednico potegnil Cimer.
Že sam pogled na motorno kolo sprosti adrenalin, da potem ko zaženeš motor in zaslišiš njegov zvok, preplavi telo. Nekaj pa ga doda tudi nenehna previdnost pred neznanim, ki se lahko pojavi za ovinkom. Motorist mora imeti vedno v glavi, da je treba paziti na druge, pravi Cimer, ker drugi nate ne bodo. »Ko sem bil star devetnajst let, res nisem razmišljal tako in smo tudi noreli, tako kot so danes drzni in brez občutka za nevarnost nekateri mladi motoristi, ki gredo pri vožnji do skrajnih mej. In to ponavljajo tisočkrat, tisočprvič pa se lahko konča.« Tudi sam je pred leti padel, takšno izkušnjo pa ima že večina motoristov z dolgoletnim stažem, toda ko vidi nekoga na motociklu, ki se nima na vajetih in z vožnjo izziva usodo, se spomni na vse tiste kolege, katerih življenje se je končalo zaradi prometne nesreče. »Bili smo na veliko pogrebih motoristov, a vsi niso bili krivi za nesrečo,« je povedal.

Število dvokolesnih motornih koles v lasti fizičnih oseb
Upravna enota Junij 2008 Junij 2018
Gornja Radgona 377 621
Lendava 271 431
Ljutomer 368 580
Murska Sobota 1367 830
vir: ministrstvo za infrastrukturo

Motorno kolo je bilo v resnici ustvarjeno za hitrost, vendar ceste niso dirkališča. Zato si motoristi, ki ljubijo hitrost, že vrsto let prizadevajo, da bi imeli tudi v Sloveniji vsaj eno dirkališče in da jim ne bi bilo treba hoditi na sproščanje adrenalina čez mejo, v glavnem na Grobnik na Hrvaškem ali v Sarvar na Madžarskem, tako kot zdaj to počnejo v velikem številu.
Motocikli postajajo z množičnostjo vse bolj sinonim za potovanje od kraja do kraja ter navezovanje stikov z naravo in svetom na poseben način. Popotniki na dveh kolesih, ki s sabo lahko peljejo v dveh majhnih kovčkih samo nekaj najnujnejših stvari, pa so tudi dobri potrošniki, turisti s plačilnimi karticami in pripravljeni plačati za gostoljubnost. Junija 2016 je potekalo v Portorožu 25. srečanje evropskih harlijašev, srečanje lastnikov motornih koles Harley Davidson, ki ga vedno v drugem kraju pripravlja Harley Owners Group. To srečanje je bilo po prihodkih v turizmu in gostinstvu zadetek v polno, kot se bo težko še kdaj ponovil. Ne zato, ker bi bili motoristi samo ljudje z debelimi denarnicami, ampak zato, ker jim ni škoda denarja, ki ga potrošijo zase. »Motoristi v to dajemo vse. Zase lahko povem, da je to moj edini hobi in največje veselje, in za to veselje smo motoristi pripravljeni veliko dati. Tudi ko gremo kot skupina na srečanja, vsak prispeva v skupno blagajno, in če zmanjka, primaknemo zraven,« je povedal Cimer.

»Prirojeno« veselje
Simon Sever, evangeličanski duhovnik in motorist: »Veselje do motornih koles imam, vsaj tako je videti, 'prirojeno'. Motor prinaša svobodo in pristen stik s cesto in z okolico sploh. To je udobje drugačne vrste. To je celo neko 'nadugodje', več kot ugodje torej. Motoristi so odprti ljudje, ljudje, ki se veselijo življenja. Predvsem pa ljudje, ki cenijo vrednote, kot so občutek za sočloveka, pomoč, solidarnost, skupnost … Verjetno tudi zato, ker se zavedajo svoje ranljivosti na cesti. Danes motorno kolo ni prestiž, ni več neki simbol. Je konjiček, ki ob zmernosti prinaša mnogo veselja in predvsem odmika (umika) od vsakdanjega tempa …«

»Tudi mi bi radi prišli domov«

Danes voziti motocikel je v marsičem drugače, kot je bilo še pred nekaj desetletji zaradi več sprememb, ki so se v tem času zgodile, toda pričakovanje motoristov ostaja isto, da bi ljudje za kombinezonom videli človeka iz mesa in krvi ter za čelado njegove žive oči. »Želim si, da v nas ne bi videli neke grožnje, objestneža v prometu, in da bi vozniki v avtomobilih bolj pazili na nas. Vsi imamo družine in otroke in tudi mi bi radi prišli domov,« je povedala Saša Benko iz Martjanec, mama dveh sinov in motoristka že šestnajst let. Prvič je sedla na motorno kolo kot sopotnica zdaj svojega soproga in še isto leto opravila vozniški izpit. »Že na prvi uri vožnje nisem hotela z motorja. Vozila sem kroge po poligonu, inštruktorju, ki mi je sporočal, da moram končati, pa sem dala vedeti, da še ne grem s proge,« pove.
Z motornim kolesom je skoraj tako kot z ljubeznijo na prvi pogled, da ko prvič sedeš nanj, začutiš tisto privlačnost, ki potem traja ter prerašča v nerazdružljivost. Ti občutki vzniknejo ali pa jih ni. Strah pred tveganjem, ki ga prinaša vožnja z motociklom, pri tem nima nobene vloge, čeprav zavedanje nevarnosti nekje v ozadja spremlja vsakega motorista ves čas. »Veselje do vožnje z motorjem je tisto, zaradi česar se pelješ vedno znova. Ko se usedeš na motor, izklopiš vse, službo, probleme, in se posvetiš samo temu, kako se boš peljal. Na motorju si sam s svojimi mislimi, včasih pa tudi kaj 'zložiš' na svoje mesto. V bistvu ti je lepo, ker imaš to srečo, da se lahko pelješ. Da si zdrav, da imaš zdrave otroke, dobrega moža. Ko si na motorju, premišljuješ samo o dobrih stvareh, ki te obdajajo,« pove Benkova.

/ Motorist je zelo ranljiv udeleženec v prometu, saj mu motorno kolo in oprema, ki jo ima na sebi, ne zagotavljata takšne varnosti, kot jo avtomobil vozniku.

Odkar je motoristka, je menjala tri motorna kolesa, vedno pa je vozila čoperje. Prvi je imel 600 kubičnih centimetrov, drugi 1.400 in zdajšnji 1.200. To so motorna kolesa, o katerih poznavalci že govorijo z veliko spoštljivosti, še posebej, ko se z njim pripelje ženska, ki pokaže, da ga ima povsem v oblasti. Čeprav ženske na motociklih zdaj niso več tako redke, pa bi jih morda bilo še več, če bi imele več časa zase in če bi zbrale dovolj poguma, da bi uresničile svojo skrito željo. »Mislim, da če imaš tako veliko željo voziti se z motorjem, moraš biti tudi takšna osebnost, da to izpelješ.«
Pove še, da sta se s soprogom prej veliko več vozila z motornim kolesom in z njim potovala na počitnice, zdaj pa je na prvem mestu družina. Še vedno pa najdeta čas, da se skupaj zapeljeta na krajšo vožnjo ali se odpravita na potovanje s klubom. Oba sta namreč tudi člana motokluba Gronska strejla. Najdaljša pot, ki jo je Saša opravila z motornim kolesom, je bilo tridnevno potovanje s člani kluba v Bosno, vozila pa je že tudi na srečanje Faaker See. In ko bosta sinova zrasla, se bo morda z motornim kolesom odpravila na pot vsa družina. »Lepo bi bilo, če bi se lahko peljala vsa družina, ampak bomo videli,« je povedala. Starejši sin je osnovnošolec, drugi bo to postal kmalu, oba pa že zdaj vozita štirikolesnik za otroke. Navdušenje do motornih koles v družini je nalezljivo, ali potem preraste v ljubezen, pa ne more vnaprej vedeti nihče.