Na pobudo Finske je Generalna skupščina Združenih narodov letošnje leto razglasila za mednarodno leto zdravja rastlin. V tem letu naj bi ozaveščali ljudi, da so rastline vir življenja, delovanja ekosistemov in zagotavljanja hrane. Zdrave rastline varujejo okolje in zmanjšujejo učinke podnebnih sprememb.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S ponedeljkom delna zapora te ulice
Pričeli bodo s sanacijskimi deli na kanalizacijskem kolektorju.
Odgovornost vseh
V obvestilih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je ob vstopu v mednarodno leto zdravja rastlin poudarjen pomen ohranjanja zdravih rastlin. Kot so zapisali na MKGP, rastline nimajo potnih listov in ne upoštevajo zahtev za priseljevanje, zato je preventiva pred širjenjem takih organizmov mednarodni izziv, ki zahteva sodelovanje vseh. V KGZS so poudarili, da se javnost premalo zaveda, koliko naporov in poglobljenega kmetijskega znanja je potrebnega, da se pridela varna in kakovostna hrana. Zato je po njihovem mnenju preprečevanje širjenja škodljivih organizmov in bolezni odgovornost vseh. Opozorili so še, da ob hitri rasti prebivalstva raste število škodljivcev in bolezni, ki uničujejo rastline in ogrožajo pridelavo hrane. K temu so pomenljivo dodali, da se bo ob trendu ukinjanja številnih sredstev za varstvo rastlin svet znašel na preizkušnji, kako zagotoviti prehransko varnost, varovati okolje in biotsko raznovrstnost ter zmanjšati učinke podnebnih sprememb.
Kdo bolj trpi, kapital ali ljudje?
Podatki znanstvenih raziskav potrjujejo, da zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev na leto propade 40 odstotkov pridelka. Merjeno v denarju naj bi gospodarska škoda znašala 220 milijard dolarjev. Invazivni insekti povzročijo še dodatnih 70 milijard dolarjev škode. Škoda, izmerjena v denarju, postavlja cilje v nekoliko drugačno luč, kot naj bi jih dosegli z ozaveščanjem o pomenu zdravih rastlin. Z navajanjem številk človek dobi občutek, da se je zgodba začela zaradi škode, ki jo je utrpel in jo bo še utrpel kapital, ne pa ljudje. Ne nazadnje nam rastline zagotavljajo 80 odstotkov hrane in 98 odstotkov kisika, potrebnega za naše preživetje. Zato je bistveno bolj od izgube v denarju pomembna izguba zaradi škode, ki jo povzročajo bolezni in škodljivci. Ta škoda svet oddaljuje od ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih sprejeli svetovni voditelji septembra 2015 na vrhu Združenih narodov. V ciljih so se zavezali, da bodo odpravili revščino in lakoto, preprečili podnebne spremembe in odpravili nepravičnosti. Agenda 2030 za trajnostni razvoj ponuja lepšo prihodnost za ljudi in planet kot celoto.
Svet je vse bolj izpostavljen prenosu bolezni in škodljivcev
Škodljivce in bolezni prenaša človek sam. S trgovino oziroma dostopnostjo sezonske hrane z različnih koncev sveta se prenašajo škodljivci in bolezni. Množična svetovna potovanja so drugo žarišče prenosa. Trenutno je najbolj pereče širjenje virusa afriške prašičje kuge. Človek je lahko eden od večjih prenašalcev virusa, če ne ravna odgovorno na obisku v državah, kjer je virus razširjen. Ena od poti so mesni izdelki. Je pa prenos bolezni in škodljivcev eno od orožij v trgovinskih vojnah, še posebej če je ogrožen strateški interes katere od »prehranskih velesil«. Tako se je koruzni hrošč iz ZDA, ki je danes eden večjih problemov pri pridelavi koruze v vseh državah na območju nekdanje Jugoslavije, znašel v okolici beograjskega letališča. Največ so opravile podnebne spremembe. Z rastjo povprečnih letnih temperatur se selijo škodljivci in bolezni. Nemci že nekaj let natančno opazujejo z vremenom povezano dogajanje na poljih. Ugotovili so, da se možnosti za razvoj posameznih rastlinskih bolezni in preživetje škodljivcev, na letni ravni, premaknejo za 15 kilometrov proti severu.
Kaj bo mednarodno leto zdravja rastlin dejansko prineslo, se bo videlo na mednarodni konferenci o zdravju rastlin. Če se bo zgodba odvila v podobni smeri, kot se je na lanski podnebni konferenci v Madridu, bo samo še slabše, ne pa bolje.
O glifosatu prelitega že veliko črnila
Če se vrnemo k zapisu KGZS, je ta ob opozarjanju na problem dodala vprašljivo zmanjševanje oz. ukinjanje sredstev za varstvo rastlin. To, da so kmetje pod hudim pritiskom, je brez dvoma res, saj so v veliki meri sami odgovorni za zdravje rastlin. Ob tem pa ne smemo prezreti drugega dejstva in tega se morajo začeti zavedati kmetje. Danes se o zaščitnih sredstvih ve veliko več kot pred desetletji. V večini primerov se posamezna sredstva za varstvo rastlin ukinjajo zaradi dokazanih negativnih učinkov za zdravje ljudi. Pri tem je problematično predvsem to, da v tem boju zmaguje interes kapitala. O glifosatu je bilo prelitega mnogo črnila. Nekatere države so bile odločne pri njegovi prepovedi. Zdaj ko se je tehtnica nagnila na stran zdravja ljudi, je »ameriška oblast« priskočila na pomoč koncernu Bayer, ki je prevzel Monsanto, in izdala poročilo, da glifosat oziroma Monsantov roundup ni rakotvoren.