Rastline v pisarnah več kot le dekoracija

Pisarne so pravzaprav zahtevna rastišča, zato moramo pri ozelenitvi notranjih prostorov upoštevati osnovne in temeljne rastne dejavnike rastlin, to so svetloba, temperatura, zračna vlaga ter vlažnost in hranilna vrednost substrata. Posamezne rastlinske vrste so prilagojene na rastišča v naravnem življenjskem okolju v svoji domovini. Ob izbiri rastlin smo pozorni na arhitekturno in tehnično opremo v prostoru, ki navsezadnje ustvarjata življenjsko okolje za ljudi in rastline. Najpomembnejša dejavnika sta predvsem prisotnost naravne svetlobe in bližina naprav za hlajenje oziroma ogrevanje prostora.

Rastline za senčna rastišča

Večinoma se pri urejanju pisarn srečujemo s pomanjkanjem svetlobe kot posledico gradnje dolgih prostorov z veliko oddaljenostjo od okna ali neprestane zasenčenosti oken s senčili. Vsaka rastlina potrebuje ustrezno osvetlitev skozi vse leto, sicer se odzove z neželenim podaljševanjem poganjkov in oblikovanjem bledikavih listov, kasneje pa tudi s sušenjem in odmiranjem. Posebej neugodno delujeta istočasno pomanjkanje svetlobe in prekomerna toplota v prostoru.
Za senčna rastišča z zadostno osvetlitvijo izbiramo rastline, ki so naravno prilagojene na senčne pogoje. To so večinoma vrste, ki v tropskem gozdu prebivajo v senci drugih dreves, pod krošnjami ali so del podrasti. Med višje rastočimi soliternimi rastlinami za senčna rastišča najpogosteje izberemo zelenolistne ali pisanolistne sorte šeflere (Schefflera arboricola). Med najbolj prilagodljivimi lončnicami so zmajevke, vrste iz rodu Dracaena. Najbolj pogosta je vrsta Dracaena marginata z ozkimi suličastimi listi. S številnimi zelenolistnimi in pisanolistnimi različicami ter velikim razponom višine in oblike rasti jo lahko namestimo na pisalno mizo, polico ali kot višje rastočo na tla. Podobne značilnosti imata tudi sorodni vrsti s širšimi listi in nekoliko debelejšimi stebli, Dracaena fragrans in D. deremensis. Vrsti Dracaena reflexa pa namenimo svetlejša rastišča v bližini okna. Izjemno dekorativna je tudi Dracaena surculosa, s povsem posebnim tipom grmičaste rasti z manjšimi suličasto zaobljenimi listi.

Ena najprepoznavnejših rastlin na senčnih mestih je prav gotovo že nekoliko pozabljena ovijalka z velikimi narezljanimi listi in zračnimi koreninami, monstera (Monstera deliciosa), ki v zadnjih letih ponovno pridobiva veljavo. Podobne značilnosti rasti imajo tudi ovijalke iz rodu Philodendron. Posebno vrednost ima grmičasto rastoča vrsta P. bipinnatifidum.
Priljubljene podrastne rastline za senčna rastišča so še vrste iz rodu Epipremnum, bolj poznane s starejšim imenom Scindapsus, in sobna trta (Cissus rhombifolia). Ena svetlobno najskromnejših rastlin je prav gotovo aspidistra (Aspidistra elatior), ki je istočasno tudi temperaturno izjemno prilagodljiva, zato jo lahko namestimo v hladnejše prostore, npr. stopnišča.

Rastline za svetla rastišča

Med svetla rastišča uvrščamo lege z veliko dnevne svetlobe, vendar zavarovana pred prekomerno sončno pripeko. Ta predstavljajo rastlinam svetlobno optimalna rastišča, kjer ostane dejavnik svetlobe s spremembo letnih časov nespremenjen.

Svetla rastišča najbolj ugajajo sobnim lončnicam iz rodu Ficus, ki so bile predstavljene v prejšnji številki revije. Kljub ustaljenemu pregovoru o »fikusih v pisarnah« so to še zmeraj nadvse priljubljene rastline. Za ozelenitev pisarn so še posebno priporočljive velikolistne vrste, npr. lirastolistni smokvovec (Ficus lyrata) in gumovec (Ficus elastica), ki lažje prenašajo nihanje vlažnosti zraka in substrata.

Neposredno bližino okna potrebujeta tudi slonova noga ali Beaucarnea recurvata in drevo življenja ali Yucca elephantipes. Zaradi odebeljenega debla in čvrstih suličastih listov ne potrebujeta veliko vlage. S postopnim prilagajanjem jima lahko namenimo tudi bolj sončna rastišča. Če se želimo izogniti nezaželenemu rjavenju listnih konic, ju umaknemo od zimskega vira toplote in preprečimo nastanek suhega zraka.
V bližini oken pisarno okrasimo s cvetočimi lončnicami, kot so orhideje, ananasovke, flamingovci, sobne afriške vijolice in druge, ki prenesejo našo odsotnost konec tedna. V pisarnah so še posebno priljubljeni spatifili (Spathiphyllum floribundum), ki z bogatim listjem združujejo lastnosti zelene in cvetoče lončnice.

Rastline za zelo sončna rastišča

Sončne lege z neposredno sončno pripeko so predvsem v poletnem času praviloma neugodne za večino naštetih prebivalk tropskega gozda.
Na tovrstnih legah na okenski polici ob steklu raje namestimo sukulentne vrste ali sočnice in kakteje, ki so prilagojene na neposredno sonce, vročino in posledični sušni stres. Pri oskrbi teh rastlin smo predvsem pozorni na zalivanje, saj ne marajo zastajanja vode v okrasnih loncih.

Zelo priljubljene sukulente so tolstice, predvsem Crassula ovata, tako imenovana prinašalka denarja ali kar money-tree. Na ozkih okenskih policah pogosto najdejo mesto številne vrste kaktej in rozetasto rastočih sukulent. V pisarniško okolje pa se je ponovno vrnil nekoč »obsojan« taščin jezik ali Sansevieria z različnimi listnimi vzorci in cilindrično zavitimi listi.
Članek je bil objavljen v novi številki revije Rože in vrt, v kateri najdete še veliko več privlačnih in poučnih člankov.