V raziskavo so bile vključene vse slovenske regije, v njej pa je sodelovalo 8316 učencev (4293 iz 6. razredov ter 3798 iz 8. razredov) iz 269 osnovnih šol. Namen študije je bil raziskati razširjenost stresa pri učenkah in učencih v 6. in 8. razredu osnovne šole. Avtorja, Tanja Rupnik Vec in Branko Slivar, sta s sodelavci oblikovala več raziskovalnih vprašanj. Preverjali so denimo, kako močni so subjektivni občutki obremenjenosti, kako pogosto so učenci izpostavljeni stresorjem, kako pogosto doživljajo znake stresa, ter v čem se učenci, ki doživljajo močnejši stres, razlikujejo od učencev, ki doživljajo šibek stres. "Poleg vprašanj incidence stresa in stresnega odziva so nas zanimale tudi nekatere povezave med spremenljivkami, npr. v kolikšni meri izpostavljenost stresorjem vpliva na subjektivni občutek stresa ter kako subjektivni občutek stresa vpliva na znake stresa," so povedali.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Podatke so raziskovalci zbirali s tremi lestvicami, in sicer z lestvico doživljanja šolskega stresa, lestvico izpostavljenosti stresorjem in lestvico odzivov na stres. Upoštevana pa so bila tudi dodatna vprašanja, ki so se nanašala na značilnosti učencev, domnevno povezane s šolskim stresom. S prvo lestvico so ugotavljali, kako močno učenke in učenci doživljajo stres, vezan na šolo in šolsko delo. Rezultati so pokazali, da na celotni lestvici stresa učenci v povprečju dosegajo nižje vrednosti (37,54 točk) od pričakove vrednosti (45 točk, kar je vrednost, ki predstavlja srednjo jakost stresa). Višjo vrednost od pričakovane pa učenci dosegajo na eni od štirih pod-lestvic, in sicer pri Pouku in delu za šolo. Ugotovljeno je bilo tudi, da učencev odnosi v šoli, pričakovanja staršev ter dejavnosti izven pouka ne obremenjujejo.
Glavna dejavnika, ki predstavljata najmočnejši vir stresa pri osnovnošolcih, sta ocenjevanje in veliko število predmetov. Kot precej ali močno obremenjujoče namreč ocenjevanje doživlja 63,9 odstotkov učencev. Veliko število predmetov na dan z najvišjima ocenama stresnosti ocenjuje 48,5 odstotkov učencev.
Avtorja raziskave izpostavljata, da rezultati kažejo, da je slovenska šola dobra, in da otroci s šolo niso preveč obremenjeni.
Starejši učenci so bolj podvrženi stresu
Mlajši učenci na celotni lestvici dosegajo nižje rezultate kot starejši. Obstaja pa tudi nekaj razlik med dekleti in fanti. Slednji namreč izražajo višjo stopnjo stresa na pod-lestvicah Pričakovanja staršev ter Odnosi v šoli.Raziskava je pokazala tudi, da učenci ocenjujejo, da negativnim stresorjem, vezanim na pouk in na odnose v šoli niso izpostavljeni prav pogosto. Vendar pa so ocene pogostosti izpostavljenosti stresorjem starejših učencev pomembno višje od ocen izpostavljenosti stresorjem mlajših.
Pogostost doživljanja stresa so raziskovali z dvema pod-lestvicama, in sicer psihološki in fiziološki znaki stresa ter negativni vedenjski znaki stresa. Sodelujoči v raziskavi so ocenili, da različnih znakov stresa v povprečju ne doživljajo prav pogosto, izjema so utrujenost, nezmožnost koncentracije in občutki napetosti, ki jih dve tretji učencev doživlja precej ali zelo pogosto. Znake stresa starejši učenci doživljajo pogosteje. Dečki se na stres odzivajo predvsem z nekaterimi negativnimi vedenjskimi znaki stresa, deklice pa pogosteje s fiziološkimi in psihološkimi znaki.
Raziskava je tudi pokazala, da so učenci, ki doživljajo močan stres, v večji meri prepričani, da so njihovi učni dosežki odvisni od pameti, ki pa je prirojena lastnost. V večji meri kot tisti, ki doživljajo šibek stres, so prepričani, da so učni dosežki odvisni od sreče in od tega, ali so učitelju všeč. Drugi pa nasprotno menijo, da so dosežki odvisni od delovnih navad ter od količine ter kakovosti učenja. Tisti, ki doživljajo šibek stres, imajo glede izobrazbe nižje cilje, zaznavajo pa tudi nižja pričakovanja glede dosežene izobrazbe s strani staršev.
Večina učencev (55,9 %) za domače naloge porabi do pol ure na dan, 29,3 % pa do ene ure. 64,3 % učencev za učenje porabi do ene ure na dan, izjema je edino obdobje pred testi, ko se učijo dlje.
Za mobilne naprave ali računalnik 27,7 % učencev porabi do 30 minut na dan, 29,8 % do ene ure dnevno, 23,7 % pa eno ali dve uri dnevno.
Ugotovljeno je tudi, da učenci, ki močneje občutijo stres poročajo o večji porabi časa za učenje, domače naloge, za interesne dejavnosti ter za uporabo računalnika ali mobilne naprave.
