Tokratna meritev kaže, da se je namera cepljenja od zadnje meritve še nekoliko povzpela in dosegla 68 odstotkov. Gre za seštevek cepljenih z vsaj enim odmerkom in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili. Poleg višjega deleža cepljenih je nekoliko več tudi takih, ki se bodo zagotovo cepili, zdaj jih je sedem odstotkov, pred dvema tednoma jih je bilo devet odstotkov.
Desetina odločenih proti cepljenju ne verjame v koronavirus
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Delež teh, ki se verjetno ne bodo cepili, ostaja enak kot pred dvema tednoma, delež teh, ki se zagotovo ne bodo cepili, pa je za dve odstotni točki nižji in znaša 19 odstotkov. Minimalna dosegljiva stopnja precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let je tako še nekoliko narasla in znaša 72 odstotkov. Maksimalna dosegljiva stopnja precepljenosti pa tokrat znaša 81 odstotkov.
V tokratni meritvi so znova preverjali, kaj je za cepljenje motiviralo tiste, ki so se že cepili oziroma se zagotovo bodo, ter kaj so zadržki pri neodločenih in tistih, ki so odločeni, da se ne bodo cepili. Med že cepljenimi še vedno prevladuje odgovor, da gre za zaščito pred boleznijo oz. okužbo in zaščito drugih. Med tistimi, ki se bodo zagotovo cepili, je prav tako na prvem mestu zaščita pred boleznijo, se pa glede na meritev pred dvema mesecema pojavlja nov odgovor in sicer "manj omejitev za cepljene".
Med v celoti odločenimi proti cepljenju ni večjih sprememb pri navajanju razlogov proti. Prevladuje mnenje, da gre za eksperimentalno cepivo (30 odstotkov), ki mu ne zaupajo (28 odstotkov), ali pa menijo, da ne sodijo v rizično skupino (15 odstotkov). Desetina med njimi jih ne verjame v koronavirus.
Tokratna meritev kaže, da se je osebno doživljanje situacije sicer nekoliko izboljšalo, a še naprej beležijo padec optimizma. Trenutno doživljanje situacije je tako na podobni ravni kot v začetku poletja, a po drugi strani tokrat opažajo tudi občutno manj optimizma glede razvoja dogodkov.
Z raziskavo #Novanormalnost spremljajo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Tokratna meritev je potekala med 23. in 25. julijem na vzorcu 540 anketirancev.