Ugled medicine kot stroke v družbi temelji na medicinski profesionalnosti, njena ključna sestavna dela sta zavezanost znanosti in prakticiranje v okviru znanstveno utemeljene medicine. Znanstvenoraziskovalno delo je bilo prvotno sistematično organizirano v univerzitetnih bolnišnicah, saj so imeli klinični oddelki razmeroma veliko zdravnikov in drugih zdravstvenih strokovnjakov, primerno opremo, predvsem pa so bili vpeti kot učna baza v sistem izobraževanja poklicev v zdravstvu. Število zaposlenih zdravnikov in drugih zdravstvenih strokovnjakov se je z leti začelo povečevati tudi v splošnih bolnišnicah, postopoma se je zmanjševal tudi zaostanek v opremljenosti v primerjavi z univerzitetnimi bolnišnicami, predvsem pa sta razvoj informacijske tehnologije in odprte znanosti omogočila enostaven in hiter dostop do strokovne literature. Naštete spremembe so omogočile razvoj znanstvenoraziskovalnega dela v splošnih bolnišnicah, tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota (SBMS), ki je postala prepoznana raziskovalna organizacija. Kontinuirano namreč izvaja raziskovalne projekte, ima visoko raven publicistike, kazalniki raziskovalne uspešnosti so zavidljivi, dobro ima tudi vzpostavljeno sodelovanje z drugimi ustanovami pri večjih in mednarodnih projektih.
O tem, kakšna je vloga znanstvenoraziskovalne dejavnosti v regijski bolnišnici, še bolj pa o tem, kje so in kam gredo, so v pogovornem večeru, ki ga je v sodelovanju s SBMS pripravila Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, razpravljali Mitja Lainščak, Sebastjan Bevc, Borut Jug in Peter Beznec, po videopovezavi se je gostom pridružil še Mitja Slavinec, pogovor pa je povezovala Jerneja Farkaš Lainščak, vodja raziskovalne dejavnosti v soboški bolnišnici.
Priložnost za vsako bolnišnico
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S ponedeljkom delna zapora te ulice
Pričeli bodo s sanacijskimi deli na kanalizacijskem kolektorju.
Delo z ljudmi v klinični medicini po besedah Boruta Juga, trenutnega predstojnika kliničnega oddelka za žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) v Ljubljani in izrednega profesorja na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, zajema tri dele – strokovnega, se pravi zdravljenje, vedoželjni del, to je raziskovanje, in pedagoški del oziroma izobraževanje kolegov, sodelavcev in drugih, ki sodelujejo v delovnem procesu. »V univerzitetnih bolnišnicah je to vzpostavljeno kot nekaj sistematičnega, v regijskih bolnišnicah pa vse to tudi poteka, vendar je odvisno od različnih dejavnikov. Kako je v sleherni slovenski bolnišnici, težko povem, vem pa, da z regijskimi bolnišnicami lažje sodelujem,« je povedal Jug. Kot enega od razlogov za to je navedel bistveno več podpore za raziskovalno delo regijskih bolnišnic, saj je več osebja, ki je navdušeno nad sistematičnim in znanstvenoraziskovalnim delom. »Seveda se vidi razlika med UKC, kjer je 1300 raziskovalcev, in vašo soboško bolnišnico, kjer vas je 17. Kljub temu imate na raziskovalca največ točk, saj je na posamezniku veliko večje breme,« je postregel s primerjavo.
Vsako sistematično raziskovanje je po mnenju Juga izjemna priložnost za vsako bolnišnico. Pacient, vključen v raziskave, namreč ne pride samo na zdravljenje, ampak sodeluje v raziskovalnem procesu, kar pomeni, da je deležen drugačne oskrbe. »Ta mora biti v osnovi najboljša, optimalna, je pa potem tu še veliko kontrol, v raziskovalnem procesu sodeluje več oddelkov, kar se ne kaže kasneje samo v publikacijah, ampak se preliva v kazalnike kakovosti in izboljšanje celotnega delovnega procesa. Z raziskovanjem se najnovejše stvari prenašajo na raven države, zato je populacija deležna vrhunskega zdravljenja,« je o učinkih raziskovalnega dela zdravstvenega osebja še dejal Borut Jug.
Enako pomembno kot klinično delo
Leta 2017 je v okviru redne letne skupščine Slovenskega zdravniškega društva potekalo strokovno srečanje o raziskovanju v vsakdanjem zdravnikovem delu, takrat je bilo pregledano in analizirano tudi znanstvenoraziskovalno delo v slovenskih splošnih bolnišnicah ter opravljena primerjava z univerzitetnimi bolnišnicami. Raziskovalni oddelki v posamezni bolnišnici so kot mrežna struktura, kjer se stikajo vse dejavnosti, povezane z raziskavami, je pa velika razlika v deležu zdravnikov na univerzitetnih in splošnih bolnišnicah, ki so dosegli znanstveni naziv magistra oziroma doktorja znanosti. V UKC Ljubljana so leta 2019, ko je bil opravljen in objavljen pregled v Zdravniškem vestniku, tvorili 35,6 odstotka, v UKC Maribor 29,2 odstotka, v regijskih oziroma splošnih bolnišnicah pa v povprečju 8,6 odstotka. »V SBMS imamo osem doktorjev znanosti, od tega je sedem zdravnikov in ena farmacevtka. Imamo tudi sedem magistrov znanosti, skupno torej 15 magistrov oziroma doktorjev znanosti. Če se ozremo samo na zdravnike, sta dva magistra znanosti s področja znanstvenih ved, v zdravniškem kadru pa je torej 12 magistrov oziroma doktorjev znanosti od skupno 176 zdravnikov, kolikor jih je pri nas zaposlenih,« je s podatki postregla Farkaš Lainščakova. Dodala je še, da so bistvene razlike med univerzitetnimi in splošnimi bolnišnicami tudi v deležu visokošolskih učiteljev – v UKC Ljubljana je ta delež znašal 15,5 odstotka, v UKC Maribor 11,8 odstotka, v splošnih bolnišnicah le 1,1 odstotka. To posredno govori o tem, da je pot od doktorata do učiteljskega naziva v splošnih bolnišnicah precej zahtevna. »Deloma si to lahko razložimo z zahtevami v merilih za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, kjer imajo poglavitno težo objavljeni članki, ki so plod organiziranega znanstvenoraziskovalnega dela. Izziv je tudi zbiranje potrebnih točk iz pedagoškega dela, pa kadrovska podhranjenost. Zdravniki so obremenjeni predvsem z rutinskim kliničnim delom, ki zajema široka področja posameznih specializacij, zato je s tem izbor zanimivih raziskovalnih področij omejen, ne nazadnje velja izpostaviti tudi vpliv motiviranosti zdravnikov za znanstvenoraziskovalno delo ter vpliv okolja, tako sodelavcev kot vodstev bolnišnic,« je nekaj svojih ugotovitev še navedla Farkaš Lainščakova.
Kljub temu imajo regijske bolnišnice pomembno vlogo pri raziskovanju. Kot je dejal Mitja Lainščak, med drugim specialist interne medicine in kardiologije z vaskularno medicino v SBMS ter redni profesor na katedri za interno medicino Medicinske fakultete UL, ki se je na svoji klinični in raziskovalni poti preizkusil v številnih vlogah, je raziskovanje vedno del klinične medicine. »Jaz vedno raziskujem tako, da imam kolateralno škodo v obeh smereh, če se nekoliko pošalim. Raziskovanje v regijskih bolnišnicah se da izvajati zelo učinkovito, nekaj razlogov je omenil že kolega Jug, morajo pa biti izpolnjene vsaj nekatere osnove. Prvi je entuziazem, drugi je, da mora raziskovanje, ki je enako pomembno kot klinično delo, potekati v rednem delovnem času, dobro je imeti prostore in potrebno opremo ter na koncu rezultate. Te regijske bolnišnice v Sloveniji imajo, vendar bi bilo dobro, če se vseh štirinajst slovenskih splošnih bolnišnic poveže in naredi nacionalne raziskave,« je prepričan Lainščak, ki še en ključen in potreben razlog za raziskovanje vidi v možnostih zaposlovanja. »Če ne bo akademske medicine, če ne bo doktorjev znanosti, visokošolskih učiteljev, čez dvajset let ne bo fakultet, torej ne bo zdravnikov. Kje se bomo potem zdravili? Generiranje novega znanja skozi raziskovanje torej ni ključno samo zato, da nekdo doktorira, ampak da ohranimo bolnišnice in zdravstvo.«
Delovati multidisciplinarno
Raziskovanje v bolnišnicah pa ni samo domena zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja, ampak tudi drugih raziskovalnih ustanov v regiji, med njimi so v Pomurju Center za zdravje in razvoj (CZR) Murska Sobota, Pomurska akademsko-znanstvena unija, območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje Murska Sobota, pomurski zdravstveni domovi in druge institucije.
Kot je pojasnil Peter Beznec, direktor CZR Murska Sobota, je bilo Pomurje ena izmed prvih regij, v katerih so se determinante zdravja povezale z razvojem. Pomurska regija je vzela zdravje kot največjo prioriteto in jo obravnava z različnimi programi, temelječimi na raziskavah in dokazih. »To je torej odlična priložnost, da združimo različne sektorje in delujemo multidisciplinarno. Tu pridemo do aplikativnih projektov, skozi katere skušamo najti nove smeri, pristope, inovativne ideje, vedno z namenom, da vse ugotovitve prenesemo v okolje. Seveda pri tem ne gre brez znanstvene podpore, torej raziskovalcev, kar nekako sklene ta krog medsektorskega sodelovanja.«
Kot je ob koncu pogovornega omizja dejal pomurski akademik Mitja Slavinec, je Pomurje s svojo regijsko bolnišnico na zelo dobri poti, medicina pa je ena od najpomembnejših raziskovalnih področij. »Stvari, ki že delujejo, je treba zato le še poglobiti in razširiti, še bolj pomembno pa je vključiti podporo vseh. Raziskave so namreč dodana vrednost za našo družbo in našo regijo,« je dejal Mitja Slavinec.
