V luči pogoja PCT (preboleli/cepljeni/testirani), ki močno zaznamuje vsakdanje življenje, smo v pomurskih občinah preverili, kakšna je precepljenost v njihovih upravah. Pridobljeni podatki bodo zelo relevantni, če pride do zaostrovanja pogoja PCT za celoten javni sektor, saj bo z oktobrom za zaposlene v ožji državni upravi (ministrstva, organi v sestavi, inšpekcije, policija, vojska in upravne enote) veljal le pogoj prebolelosti ali cepljenosti, T bo iz PCT odpadel. Vladni odlok je razburil številne državne uslužbence, zato je že več sindikatov vložilo pobudo za presojo ustavnosti odloka.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Gornja Radgona poiskala pravno pomoč
Pomurje je bilo dolgo pri dnu lestvice precepljenosti v Sloveniji, a se v zadnjem obdobju stanje izboljšuje. V času oddaje prispevka v tisk (sreda, 22. september 2021) je bilo z enim odmerkom cepljenih 54 odstotkov Pomurk in Pomurcev, z vsemi pa 48 odstotkov pomurskega prebivalstva. Podatka regijo uvrščata na peto mesto med dvanajstimi statističnimi regijami v Sloveniji.
Pri podatkih pomurskih občin prav velikih odklonov ni. V večini občinskih uprav je delež precepljenosti razmeroma visok ter presega delež precepljenosti na območju občine in regije. Tudi pomurski župani so vsi cepljeni, ni pa znano, ali sta cepljeni dve županji. Cvetka Ficko, županja Grada, je na naše poizvedovanje odgovorila le, da v občinski upravi v celoti sledijo navodilom oziroma priporočilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Občina Ljutomer pa nam ni poslala nobenih podatkov. Mimogrede, konec lanskega leta, ko so šele prihajala prva cepiva proti covidu-19, sta ravno Fickova in Olga Karba, ljutomerska županja, edini nasprotovali pozivu razvojnega sveta pomurske regije k cepljenju in izrazili pomisleke. Občina Gornja Radgona nam podatkov ni poslala, ker da nima pravne podlage za vodenje tovrstnih evidenc, za kar so si v občinski upravi pridobili pravno mnenje družbe Intelektum Maribor. Prav tako tovrstne evidence ne vodijo v lendavski občini, kjer pa so poudarili, da sta cepljena tako župan Janez Magyar kot direktor občinske uprave Mihael Kasaš.
Če pod zbrane podatke potegnemo črto, je precepljenost v pomurskih občinskih upravah več kot 65-odstotna. Pozitivno denimo izstopajo občine Odranci, Velika Polana in Gornji Petrovci, kjer so cepljeni vsi zaposleni in župan. Manj kot 50-odstotna precepljenost pa je v upravah občin Radenci in Kuzma in najmanjši občini glede na število prebivalcev v Sloveniji, hodoški, kjer ni cepljen nobeden od treh zaposlenih v občinski upravi.
Tisti, ki se izpostavijo, so tarče groženj
Apaški župan Andrej Steyer, ki je mikrobiolog in virolog ter službuje na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, je že oktobra lani vzpostavil poseben elektronski naslov za občanke in občane, na katerem je dosegljiv za vsa vprašanja, zadržke, nejasnosti in nasprotujoče si informacije, povezane s covidom-19 in cepivi.
Kot pravi Steyer, v občinski upravi vsi izpolnjujejo pogoj PC, na ravni občine pa je precepljenost podpovprečna, za kar župan vidi razlog predvsem v tem, da so napačne informacije hitreje prišle do ljudi kot znanstveni argumenti. »Največ škode so po mojem mnenju naredili nekateri zdravniki in 'zdravniki', ki so z zavajajočimi podatki vnašali negotovost med ljudi. In to se dogaja še danes,« opozarja virolog med pomurskimi župani, ki je bil zaradi svojih stališč večkrat na udaru nasprotnikov ukrepov in cepljenja.
Steyer poudarja, da nikogar ni silil v cepljenje, je pa vselej na voljo za odgovore na vse dileme, ki jih imajo ljudje glede cepiva. »Ustavim se na točki, ko ugotovim, da je razlog za necepljenje neko zdravstveno stanje osebe. Za take odgovore je edini pristojen osebni zdravnik. Ne bom pa tiho, ko mi nekdo na področju moje stroke soli pamet in izjavlja laži ter potvarja znanstvena dejstva,« je jasen apaški župan.
Proaktiven je tudi župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič, ki bo vprašanje precepljenosti kot trenutno predsedujoči uvrstil na dnevni red prihajajoče seje razvojnega sveta pomurske regije, saj po njegovem mnenju stališče do cepljenja pri pomurskih županih in županjah ni povsem enotno. Občina Razkrižje je ravno v četrtek s pomočjo Zdravstvenega doma Murska Sobota organizirala cepljenje v razkriškem domu kulture.
»Zavedajoč se, da s številom cepljenih v Občini Razkrižje ne moremo biti zadovoljni, smo v juniju in juliju organizirali cepljenje v razkriškem domu kulture s cepilno ekipo iz Ljubljane. V dveh poskusih je bilo v slabih dveh urah cepljenih po 50 oseb, skupaj torej 100, kar je dobro. Tako smo odstotek nekoliko popravili, a še vedno ni dober,« pravi Ivanušič in dodaja, da se je za tretjo izvedbo cepljenja na Razkrižju odzval soboški zdravstveni dom, za kar je hvaležen vodstvu. Občani se sicer lahko vsak dan cepijo v ljutomerskem zdravstvenem domu, a je župan želel, da bi se ljudje izognili čakanju v vrsti, nekateri pa bi lahko imeli že težavo s prevozom do Ljutomera.
»Javno sem povedal, da sem se cepil, in to zato, da bom lažje prebolel bolezen, če se okužim. Anticepilci so sicer vse bolj agresivni in smo takšni pogosto tarče njihovih groženj, a mi nikogar ne silimo v cepljenje. Ljudem želimo približati pomen cepljenja s prijazno besedo. Nisem niti neki strankarski zagovornik in me žalosti, da je bila od vsega začetka komunikacija pristojnih napačna, kar je nedvomno prispevalo k današnjemu stanju precepljenosti v državi,« je še podčrtal Ivanušič, ki ocenjuje, da se nekateri ne želijo dodatno angažirati tudi zato, ker bi to lahko vzbudilo odpor pri volilnem telesu, ki nasprotuje cepljenju.