vestnik

Razlike in skupne točke na slovensko madžarski meji

Janko Votek, 5. 6. 2018
Nataša Juhnov
Nosilec slovensko madžarskega projekta o zavarovanih območjih Jurij Fikfak je predstavil projekt.
Aktualno

Opredelitev družbene in demografske krajine z vidika sprememb državnih sistemov

Inštitut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je nosilec raziskovalnega projekta z naslovom Zavarovana območja vzdolž slovensko – madžarske meje.Nosilec projekta z naše strani Jurij Fikfak je povedal, da je projekt zasnovan kot sodelovalna in primerjalna čezmejna raziskava o vlogi ustanovljenih zavarovanih območij – Krajinski park Goričko na naši in Narodnega parka Őrseg – ob slovenski in madžarski meji.



Gre za široko zastavljeno interdisciplinarno družboslovno in naravoslovno raziskavo. Raziskovalci iz obeh držav bodo etnografsko raziskali pomen obeh parkov ob meji. Težišče raziskovanja je namenjeno meji – njenemu spreminjanju in vplivu teh sprememb na prebivalstvo, demografsko in socialno podobo krajine. S tem povezana je etnografska analiza kulturne in naravne dediščine. Gre za dediščino, na katero se je »pozabilo« in dediščino, ki je aktualna in za katero že veljajo določeni režimi njene rabe, znane so tudi prakse in načini njene rabe (kmetijstvo, obrti). Raziskava naj bi dala odgovor na vprašanje, kdo so ključni družbeni akterji na obmejnem območju, ki bi lahko spodbujali stike in sodelovanje na zaščitenih območjih. Ni pa nepomembno, da bo v okviru raziskave opravljena analiza dinamike odnosov med obrobjem in središči. Če omenjeno izhodišče jemljemo dobesedno, bo raziskava dala odgovor o vzrokih marginalizacije obrobja v odnosu do centra države.

raziskovalni projekt slovensko-madžarska meja