Inštitut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je nosilec raziskovalnega projekta z naslovom Zavarovana območja vzdolž slovensko – madžarske meje.Nosilec projekta z naše strani Jurij Fikfak je povedal, da je projekt zasnovan kot sodelovalna in primerjalna čezmejna raziskava o vlogi ustanovljenih zavarovanih območij – Krajinski park Goričko na naši in Narodnega parka Őrseg – ob slovenski in madžarski meji.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Skrb za živali je pozimi ključna. Katere nasvete upoštevati?
Začela se je meteorološka zima, ki prinaša nižje temperature, kar je lahko usodno tudi za živali. Skrb zanje je tudi v tem letnem času ključnega pomena, kako se tega pravilno lotiti, pa svetujejo v Društvu za zaščito živali Pomurja.
Gre za široko zastavljeno interdisciplinarno družboslovno in naravoslovno raziskavo. Raziskovalci iz obeh držav bodo etnografsko raziskali pomen obeh parkov ob meji. Težišče raziskovanja je namenjeno meji – njenemu spreminjanju in vplivu teh sprememb na prebivalstvo, demografsko in socialno podobo krajine. S tem povezana je etnografska analiza kulturne in naravne dediščine. Gre za dediščino, na katero se je »pozabilo« in dediščino, ki je aktualna in za katero že veljajo določeni režimi njene rabe, znane so tudi prakse in načini njene rabe (kmetijstvo, obrti). Raziskava naj bi dala odgovor na vprašanje, kdo so ključni družbeni akterji na obmejnem območju, ki bi lahko spodbujali stike in sodelovanje na zaščitenih območjih. Ni pa nepomembno, da bo v okviru raziskave opravljena analiza dinamike odnosov med obrobjem in središči. Če omenjeno izhodišče jemljemo dobesedno, bo raziskava dala odgovor o vzrokih marginalizacije obrobja v odnosu do centra države.