vestnik

Razlog naj bi bil zmanjšan obisk

Majda Horvat, 18. 9. 2017
Majda Horvat
Državljani so o okrnjenem poslovanju finančnih pisarn izvedeli šele, ko so v sredo stali pred zaprtimi vrati. Fotografija Majda Horvat
Aktualno

Pisarne v Ljutomeru, Gornji Radgoni in Lendavi le ob ponedeljkih

Poslovanje finančnih pisarn v Ljutomeru, Gornji Radgoni in Lendavi, ki delujejo v sklopu Finančnega urada Murska Sobota, je s 1. septembrom skrčeno z dveh na samo en dan v tednu, in sicer s ponedeljka in srede samo na ponedeljek. Za to spremembo so davčni zavezanci oziroma fizične osebe, ki so jim pisarne v glavnem tudi namenjene, izvedeli šele takrat, ko so stali pred zaprtimi vrati. Res je bila informacija o spremenjenem poslovanju objavljena tudi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije (FURS), kakor so na naše vprašanje o načinu obveščanja javnosti o uvedeni spremembi poslovanja odgovorili na murskosoboškem finančnem uradu, vendar je bilo tudi to storjeno neopazno in brez vsakršne dodatne označbe ali opozorila. O spremembi poslovanja pisarn niso bili na poseben način obveščeni niti uslužbenci, ki delajo v njih, ampak so jim to sporočili kar domov, medtem ko so bili sami na dopustu, preostali zaposleni na uradu pa so prejeli prve dni septembra le kratko informacijo s pojasnilom o spremenjenem urniku dela, če jim bo ta morda koristilo ob stiku z zavezanci.


Nadaljevanje na 3. strani

»Za to spremembo prvič slišim in takšno dejanje odločno obsojam, saj bodo s tem spet najbolj prizadeti starejši ljudje in vsi, ki niso vešči elektronskega urejanja zadev in tudi najbolj potrebujejo pomoč ter osebno svetovanje uslužbencev,« je dejal Aleksander Marič, predsednik lendavskega društva upokojencev. Gre za očitno varčevanje države na račun ljudi, še pove, kar se je začelo na več področjih, na primer z zapiranjem pošt, bančnih izpostav in zdaj še finančnih pisarn. »Kot smo že navajeni, pa se to izvaja zelo po tiho in v času dopustov,« je še pribil. Ob njem so razočarani in jezni tudi številni drugi občani, saj so prepričani, da se jim spet nekaj jemlje in otežuje izpolnjevanje državljanskih obveznosti.
Na vprašanje, kaj je bil razlog za spremembo poslovanja, so nam z murskosoboškega finančnega urada odgovorili, da so finančne pisarne praviloma odprte dvakrat tedensko, vendar jih proti koncu leta oziroma v drugi polovici leta zaradi zmanjšanega števila obiskov odpirajo le enkrat tedensko. »Zavezancem zaradi tega ni potreben obisk finančnega urada v Murski Soboti, saj še vedno lahko svoje vloge oddajo v predalčnikih na lokacijah finančnih pisarn ali jih pošljejo po pošti ali oddajo prek e-Davkov. Če pa želijo zavezanci sodelovati v postopku, se morajo v vsakem primeru oglasiti na uradu, pri uradni osebi, ki postopek odmere vodi,« so še zapisali.

Krepitev centralizacije

Podatkov o tem, za koliko se je obisk pisarn zmanjšal, nam niso razkrili, prav tako niso jasno odgovorili na vprašanje, kaj sprememba pomeni za zaposlene. Dejali so le, da so ti sodelavci, ki so napoteni v finančne pisarne, organizacijsko umeščeni v Sektor za davke, kjer so pristojni za konkretne naloge, občasno pa delo opravljajo tudi v finančnih pisarnah. Ob tem spomnimo, da je bila takšna organizacija dela sprejeta julija 2013, ko je bilo po vsej Sloveniji ukinjenih 41 davčnih izpostav, tri tudi v Pomurju, kar je takrat v javnosti močno odmevalo. Takšni reorganizaciji so v Pomurju najbolj nasprotovali županja in župani prleških občin, torej Ljutomera, Razkrižja, Veržeja in Križevec. Že takrat so ugotavljali, da bo ukinitvi izpostave najverjetneje sledilo še zaprtje pisarne, saj da so tak vzorec že videli pri drugih državnih službah, na primer pri inšpekciji in geodetski upravi. Prav tako so poudarjali, da se namesto približevanja javne uprave uporabnikom državne službe vztrajno selijo z njihovega območja v večja središča, kar je po njihovem krepitev centralizacije. Zaradi tega tudi zdaj ljutomerska občina odločno nasprotuje reorganizaciji centrov za socialno delo.
V finančnih pisarnah se izvajajo predvsem splošno informiranje fizičnih oseb, sprejem raznih vlog in izdaja raznih potrdil, pomen pisarne opišejo na finančnem uradu, medtem ko se samih odmernih postopkov od leta 2013 v njih več ne izvaja. V finančne pisarne po naših informacijah prihajajo trije uslužbenci, ki pa jih sprememba glede uradnih dni ne bo bistveno prizadela, saj je bilo njihovo delovno mesto že doslej tri dni v tednu na sedežu urada, torej v Murski Soboti. Količina dela v pisarni naj bi nihala glede na pomembne datume v zvezi z oddajanjem različnih napovedi ali vlog, delo pisarn ob sredah, ko je v javni upravi daljši delovnik, pa je bilo za zavezance vendar zelo dobrodošlo, saj so stvari lahko uredili ali oddali vlogo, ne da bi zato morali izostajati iz službe ali se peljati v Mursko Soboto na sedež urada.

Ni enotne ureditve

In prav to splošno informiranje strank in širok obseg dela v pisarnah pomenita, da so te zelo priročne za zavezance glede urejanja najrazličnejših zadev, zaradi katerih imajo kot državljani opravka s finančno službo. Teh pa je glede na našteto v brošuri Davki na 1, 2, 3 trideset. Poslovni subjekti namreč s finančno upravo sodelujejo v glavnem elektronsko.
»Na finančnem uradu dnevno spremljamo število obiskov, in če bi zasledili drastično povečanje obiskov zavezancev, bomo zagotovili dodatno prisotnost v finančnih pisarnah. Vsekakor pa bomo ponovno v pisarnah zagotovili prisotnost dvakrat na teden, tudi po več sodelavcev, v začetku koledarskega leta, ko se iztekajo zakonsko predpisani roki za oddajo množičnih napovedi in raznih vlog davčnih zavezancev,« je še zagotovila direktorica murskosoboškega finančnega urada Viktorija Hudernik.
In kako je s poslovanjem finančnih pisarn drugod po Sloveniji? Po informacijah na spletni strani FURS je mogoče videti, da delo v finančnih pisarnah ni enotno urejeno, ampak so te odprte zelo različno. Ponekod poslujejo štiri dni v tednu, drugod samo dvakrat na mesec ali še to ne, prav tako pa povsod tudi ne upoštevajo uradnih dni, ampak so ponekod odprte tudi ob torkih ali četrtkih.
Majda Horvat
Aleksander Marič Fotografija Majda Horvat