Prva redna seja mestnega sveta po poletnih počitnicah na prvi pogled ni ponudila nič vznemirljivega. Naključnemu opazovalcu je najverjetneje največ pozornosti pritegnilo dogajanje v zvezi s podajo soglasja k izplačilu redne delovne uspešnosti direktorice Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za minulo leto, saj je do manjšega zapleta glede tega prišlo že pred sprejemom dnevnega reda. Glede dogajanja v murskosoboški knjižnici smo v preteklih letih že veliko poročali, mestni svet pa je lani tovrstno nagrado za delovno uspešnost direktorici odrekel.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Skoraj bi umaknili, a nato brez težav potrdili
Svetnik Anton Slavic je v uvodu seje predlagal, da o izplačilu redne delovne uspešnosti direktorici mestni svet ne bi odločal, pri čemer je navedel, da je po "njegovih informacijah delovanje knjižnice trenutno na najnižji ravni, odkar ta obstaja". Župan Damjan Anželj je zanikal, da bi bilo ta hip v knjižnici karkoli narobe, saj da svet zavoda ne ugotavlja nepravilnosti, zadeva pa potekajo nemoteno. Povedal je še, da je bila glede poslovanja knjižnice izvedena tudi revizija, kjer so bile odkrite le manjše nedoslednosti, ki so bile odpravljene že tekom revizije. Javni zavod sicer letno ustvari okoli milijon evrov prihodkov in ravno toliko odhodkov, lani pa je presežek prihodkov nad odhodki znašal dobrih 52 tisočakov. Pri Slavičevem predlogu o umiku točke z dnevnega reda je šlo na tesno, saj je bil le za las zavrnjen. 10 svetnikov je bilo za, 11 pa proti. Ta izid glasovanja je nakazal na veliko neenotnost, čeprav se, zanimivo, ni preslikal ob koncu seje, ko se je ta točka nato dejansko obravnavala. Slavic, ki je spomnil na potrebne napore, ko se je kot župan z državo pogajal za sofinanciranje študijske knjižnice v Murski Soboti, je sicer takrat protestno zapustil sejo s pripombo, da "v tej farsi ne bo sodeloval".
Grah: "Ne bomo pokrivali grehov iz preteklega mandata"
Če glede zapletov okoli nagrade ne bo pretiranega spanca izgubljala ne Klaudija Šek Škafar, ki je že dlje časa odsotna in jo nadomešča Albert Halasz, razrešeni nekdanji direktor lendavske knjižnice, niti župan, pa bo zagotovo globoko rano povzročilo drugo dogajanje na seji. Anželj je namreč na sejo med drugim uvrstil spremembe odloka za odmero komunalnega prispevka, ki sicer po navedbah v obrazložitvi "ne zasledujejo cilja poviševanja komunalnega prispevka, ampak je bistveni cilj ohranjanje realne vrednosti komunalnih prispevkov na nivoju, kot je bila ta postavljena ob sprejemu odloka v letu 2021," čeprav gre seveda za točno to. Že sam primer izračuna za stanovanjsko hišo bruto tlorisne površine 150 kvadratnih metrov in s površino gradbene parcele 600 kvadratnih metrov, ki je predstavljen v predlogu, kaže na drastično razliko. Po obstoječem odloku bi namreč investitor plačal slabih 5300 evrov komunalnega prispevka, po novem pa za približno 1000 evrov več. Kot je dodatno navedeno v obrazložitvi, se bo komunalni prispevek po spremembah res povišal, a da to povišanje predstavlja le upoštevanje stopnje inflacije, občini pa da omogoča zagotavljanje vsaj nekoliko višjih virov sredstev za izgradnjo posamezne vrste komunalne opreme. V osnovi gre za tipičen primer podražitev življenja v občini, kakršnih smo zadnja leta vajeni, in to ne samo v soboški občini.
Predlog pa več kot očitno ni bil usklajen med koalicijskima partnerjema v mestnem svetu - Socialnimi demokrati in Svobodo. V imenu slednje je svetnik Matej Grah za govorniškim pultom dejal, da se ne strinjajo z indeksacijo za leto 2021 in bodo predlagali, da se le ta opravi za preteklo leto. "Ne bomo pokrivali grehov iz preteklega mandata in občini bomo z veseljem prisluhnili za obrazložitve, zakaj od leta 2021 in do letošnjega leta tega nismo naredili. Glasovali bomo proti," je zatrdil. Kolegu iz Svobode je sledila Tamara Gradinski iz vrst Slovenske demokratske stranke, ki je ravno tako pojasnila, da bodo glasovali proti, pri čemer je poudarila, da bi moral biti cilj občine preprečitev bega možganov in preseljevanja mladih iz občine. Spomnila je tudi na lani prejeti certifikat mladim prijazna občina, kar je v nasprotju s predlaganim odlokom, in na to, da druge občine komunalni prispevek mladim subvencionirajo. Usoda predloga je bila tako zapečatena. 14 proti, šest za in nekaj vzdržanih, med drugim Jure Lang, podžupan iz vrst Svobode.
Če se spustimo v analizo, to pomeni, da je Svoboda skupaj z opozicijsko SDS že v prvi obravnavi, ki je pravzaprav namenjena popravkom, dopolnitvam in predlogom, zrušila Anželjev predlog. Dejanje, ki močno nakazuje na hude razpoke v soboški koaliciji. Če se vrnemo nekoliko nazaj, v volilno leto 2022, se lahko spomnimo, da je ta nastala že tako ali tako na ne preveč trdnih temeljih, saj Svoboda v drugem krogu županskih volitev ni podprla Anželja v boju proti Andreju Mešiču. Čeprav so tik pred konstitutivno sejo mestnega sveta nato župan Anželj, Mitja Horvat kot vodja svetniške skupine Svoboda in Goran Miloševič, vodja svetniške skupine županovih Socialnih demokratov, podpisali tripartitno koalicijsko pogodbo, pa je sedaj bilo tudi v praksi videti, kako iskreno je sodelovanje koalicijskih partnerjev. Glede na rivalstvo Svobode in SD, ki sta sicer tudi partnerja v vladni koaliciji, na državni ravni, to niti ni toliko presenetljivo.
Ostale odločitve nenaporne
Mestni svetniki so na torkovi seji brez razprave sprejeli še nov pravilnik, ki nekoliko zvišuje nagrade predsednikom krajevnih skupnosti, in nov pravilnik o štipendiranju, s katerim občina pristopa k prenovi sistema štipendiranja nadarjenih študentov. Ta predstavlja pravno podlago za prihajajoča javna razpisa za sofinanciranje kadrovskih štipendij in za dodelitev štipendij uspešnim študentom. Brez polemik sta bili tudi podani soglasji k sprejemu letnega poročila Komunale, o katerem smo že obširno poročali, in k zadolžitvi soboškega zdravstvenega doma za nabavo dveh zdravstvenih vozil v višini dobrih 103 tisoč evrov. Za nadomestnega člana sveta javnega zavoda Pomurski muzej je bil imenovan Mario Čep, v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa Vesna Rebrica.
Anželj tudi o RIS-u
Župan je ob koncu sejo ponudil tudi nekaj informacij glede dogajanja v javnem zavodu RIS Dvorec Rakičan. Kot je pojasnil, so problematično finančno situacijo zaradi dolgov do bank in dobaviteljev letos zapletle še izgubljene tožbe bivšega direktorja Roberta Celca, zaradi česar je nastalo še za dodatnih 100 tisoč evrov stroškov. Povedal je, da pridobivajo ponudbe zunanjih organizacij, ki naj bi bile pripravljene pomagati pri prestrukturiranju javnega zavoda oziroma vzpostavitvi novega modela ter pri scenarijih, ki se nakazujejo. Župan upanje polaga tudi v uspeh nenavadnega razpisa za vršilca dolžnosti direktorja, ki se izteče danes. Po naših informacijah naj bi na razpis prispeli vsaj tri prijave, vprašanje pa, če so popolne in ustrezne. "Vtem trenutku težko povem, kakšna bo usoda RIS-a, dejstvo pa je, da se s tem intenzivno ukvarjamo in bomo neko odločitev morali sprejeti," je poudaril župan.