V galeriji Doma kulture v Gornji Radgoni bodo še ves mesec gostili razstavo likovnih del Zdravka Dolinška z naslovom Barvna potepanja. Na odprtju razstave sta zbrane poleg avtorja razstavljenih slik nagovorili predsednica Likovnega društva Dana Štrucelj in akademska slikarka Aleksandra Fekonja, ki je predstavila Dolinškov življenjepis in razstavljena dela.
Maja Hajdinjak
Aleksandra Fekonja
Dolinšek izhaja iz Trbovelj, od koder se je preselil v Radence. Fekonjeva ga je opisala kot raziskovalca duhovno-vizualnega sveta skozi intimno doživljanje prostora in časa. Njegova ustvarjalna pot se je začela, ko se je odločil za poklic zlatarja in graverja. Ob delu je na šoli za oblikovanje v Ljubljani nadaljeval v smeri industrijskega oblikovanja in bil na tem področju prejemnik številnih mednarodnih priznanj in odličij. Izpopolnjeval se je pri različnih priznanih akademskih slikarjih in tudi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Francu Novincu.
Zdravko Dolinšek je avtor izredno bogatega opusa likovnih del, kar priča o tem, da poseduje neizmerno željo po izražanju. »Glede na njegovo najpogostejšo motiviko, ki je na različne načine in stopnje kot tudi direktno vezana na krajino, mora biti umetnik skrajno odziven in hkrati v nenavadno veliki meri v stiku s svojim subtilnim občutenjem vidnega. Njegove krajine niso samo krajine, ne glede na to, v kolikšni meri se nanašajo na realistično prepoznavnost. So impresionistične platforme in odsev umetnikovega notranjega sveta, ki se nenehno spreminja –je odraz vsega, kar je in bo ostalo nadčutno in nas bo preživelo,« tako Aleksandra Fekonja. Prav zato ni nenavadno, da se na njegovih delih hkrati lahko pojavljajo npr. mehkoba ter nežnost skupaj z divjostjo in strastjo, divjebarvni horizont je lahko objet z zračno pokrajino in mehkim nebom, poetičnost z navihanim humorjem itd.
»Že kot otrok sem začel uporabljati svinčnik in papir, bolj intenzivno pa sem se z umetnostjo začel ukvarjati leta 1963, ko smo v Trbovljah ustanovili likovno društvo, katerega član sem še danes. In tudi edini še živeči od soustanoviteljev,« pa o začetkih svoje umetniške poti pove Dolinšek. S svojimi deli je gostoval na številnih, tudi mednarodnih slikarskih kolonijah in ex temporih, za seboj ima številne samostojne in skupinske razstave, med drugim na Madžarskem, v Avstriji in Italiji, in je dobitnik številnih nagrad in priznanj. V Gornji Radgoni je nazadnje razstavljal leta 2017, na tokratni razstavi pa je izbor njegovega obsežnega opusa, ki zajema slike od leta 2018 naprej. »Navdihuje me pokrajina, ni pomembno, katera. Je pa ta tukaj približno takšna kot v Toskani, le da so tam ciprese, tukaj pa topoli, sicer pa je enako lepo.« Dolinšek uporablja olja, akril in akvarel, ob pokrajinah pa slika tudi portrete. Poleg trboveljskega in gornjeradgonskega je tudi član Kulturno-umetniškega društva Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
