Mateja Huber, višja kustosinja Pomurskega muzeja Murska Sobota, je etnološko raziskala soboško tržnico. Prispevek je objavila v 27. številki Zbornika soboškega muzeja. Tržnica je, kot razlaga, živilski trg, pokrit ali odprt prostor v mestu ali trgu, kjer se vsak dan ali ob določenih tržnih dneh prodaja in kupuje raznovrstno blago. Nena Židov, ki je etnološko raziskala ljubljansko tržnico, ločuje med izrazoma trg in tržnica. Prostor na prostem imenuje trg, pokrit tržni prostor pa tržnica. Na njih je prihajalo do trgovanja med mestom in vasjo, pri čemer je kmečko zaledje oskrbovalo mesto z živili. Kot je zapisala Nena Židov, je najbolj prepričljiv dokaz pomembnosti tržnic to, da so znane po vsem svetu. Njihov nastanek pa sega daleč v preteklost. Velja pravilo, da vzporedno z rastjo mest raste tudi živilski trg.
Za živilske trge evropskih mest velja, da so preostanki tedenskih sejmov. Šlo je za manjše tedenske sejme, namenjene preskrbi naselja z blagom iz bližnje okolice. Tedenske sejme so od sredine 19. stoletja nadomeščale trgovine in tržnice. Do leta 1885 v Murski Soboti še ni bilo tedenskega sejma, tovrstni sejmi so bili uvedeni med letoma 1887 in 1914. Sejem je bil na Glavnem trgu, ki je prva lokacija, na kateri so prebivalci Murske Sobote kupovali živila. Kdaj natančno so tedenski sejmi prerasli v tržnico, ni znano, domnevati pa gre, da v povojnem obdobju, pravi Hubrova.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Za 40. leta 20. stoletja si pri rekonstrukciji tržnice že lahko pomagamo s spomini prebivalcev Murske Sobote. »Pripovedovalka, rojena leta 1934, se za ta čas spominja, da je bila na Glavnem trgu majhna tržnica, kjer so prodajali kmetje iz drugih vasi. V 30. in 40. letih 20. stoletja je iz Čakovca v Mursko Soboto dvakrat na teden z vozom vozil prodajat lastno pridelano zelenjavo vrtnar, ki se je okrog leta 1924 iz Bolgarije preselil v Čakovec. Da je pravočasno prispel v Mursko Soboto, je potoval ponoči. Okrog leta 1950 se je z družino preselil v Mursko Soboto, kjer so se preživljali s prodajo lastno pridelane zelenjave na tržnici,« razloži višja kustosinja.
Za kratek čas na mestu Šopinga
Ob koncu 40. let 20. stoletja se je na Glavnem trgu začela graditi avtobusna postaja, zato tržnica na tej lokaciji ni mogla ostati. Za kratek čas, dve ali tri leta, se je preselila v današnjo Slovensko ulico, na mesto današnje trgovine Šoping. Leta 1951 se ponovno preseli, in sicer na vogal med današnjo Slovensko in Zvezno ulico oziroma na lokacijo današnjega trgovskega podjetja Blagovnica.
Povpraševanje Sobočanov po živilih na tržnici je bilo odvisno od tega, koliko je gospodinjstvo lahko samo pridelalo. »Pripovedovalka iz Murske Sobote, ki je imela kmetijo s kravami, prašiči, kurami in goskami ter večjim zelenjavnim vrtom, ni nikdar kupovala ali prodajala živil na tržnici, ker so si potrebno hrano pridelali doma, presežke, recimo mleka, pa so prodali znancem. Tudi drug pripovedovalec se za 50. in 60. leta spominja, da so na tržnici kupovali le skuto, saj so doma imeli dva do tri prašiče, kokoši in zelenjavni vrt. Skuto so kupovali ob četrtkih pri isti ponudnici, to je bila kmetica iz okolice Beltinec. Skute ni tehtala, ampak je bila cena na 'grüdo'. Največ kupcev je bilo iz stanovanjskih blokov in tržnica je bila zanje pomemben vir za dobavo živil,« pravi Hubrova.
Na tržnici so prodajali doma pridelano zelenjavo tudi vrtnarji. »Pripovedovalci se spominjajo vrtnarja Krstiča, poleg njega pa še dveh družin, izvirajočih iz Bolgarije, ki pa sta bili sorodstveno nepovezani. Že omenjena družina vrtnarja Tineva je bila prva, ki je na soboški tržnici prodajala zelenjavne sadike. V 50. letih 20. stoletja so si na območju današnjega Tomšičevega naselja kupili obdelovalno zemljo in pridelovali vrtnine za prodajo na tržnici. Pri delu v vrtnariji je pomagala vsa družina, tudi pet otrok. Poleg sadik so pridelovali raznovrstno zelenjavo: več sort paprike, paradižnik, zelje, rdečo repo, peteršilj, korenje, cvetačo, kolerabo in ohrovt. Na tržnici je najpogosteje prodajala mati, ki je pogosto podarila kak kos zelenjave in pri tem rekla Dobra vaga v nebesa pomaga.«
Prodajalci prišli celo iz Vojvodine
Leta 1955 se tržnica znatno spremeni, saj dobi grajeni objekt. Zgrajena je bila lesena tržnica, z enotnimi stojnicami s streho in v treh nizih, ki so oblikovale in zamejevale prostor. »Prelomnico v razvoju tržnice pomeni gradnja nove tržnice, s čimer je dobila večji tržni in urbanistični pomen. Gradbena dela so se začela aprila 1969. Nova tržnica je bila zasnovana z dvema glavnima elementoma: notranjim in zunanjim prostorom. Zunanji je bil namenjen prodaji na stojnicah in je bil zamejen s treh strani z grajenim objektom. Grajeni del je bil namenjen prodajalnam z živili, storitvam in servisnim prostorom,« še pove Mateja Huber.
Novo tržnico je projektiral arhitekt Vladimir Goldinskij. Gradnja je potekala v dveh fazah. Prva je obsegala del zgradbe na vzhodni strani in del južne strani, druga pa zgradbo na zahodni strani in preostali del na južni. Nova tržnica je bila do prve faze zgrajena leta 1969, uporabno dovoljenje je dobila leta 1970. Tržnico, zgrajeno do druge faze, so odprli okrog leta 1980. V bližini živilske tržnice so se prodajali tekstilni izdelki. »Januarja 1980 so na primer prodajalci prišli iz Čakovca in Varaždina ter celo iz Vojvodine. Ta je ponujal usnjene brezrokavnike in kučme.« Leta 1998 je bila tržnica posodobljena. Nad zunanjim prostorom za stojnice je bila zgrajena streha. Zgradili so se kletni prostori za dodatno ponudbo ter dodatni skladiščni prostori in hladilnice.
Ker so živilske trgovine s konkurenčnimi cenami prevzele trženje sadja in zelenjave, je tržnica nekoliko izgubila pomen. Spremenile so se tudi nakupovalne navade, saj se nezanemarljiv delež nakupov iz središča mesta preseli v nakupovalna središča na obrobju. Letos pa smo priča oživljanju soboške tržnice, ki poteka v sklopu evropskega projekta Cities, v katerem sodeluje Mestna občina Murska Sobota. Zgrajene so bile štiri lesene hiške za stalne ponudnike, vsako drugo soboto je pripravljen dogodek Z vesi v varaš z lokalnimi ponudniki. »Tržnica je tako vseeno še vedno prostor druženja in trgovanja,« je še rekla Mateja Huber.