Preberite še
Odpri v novem zavihku(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Ta dan ni le verski praznik, ampak tudi kulturni in politični, ki je Slovencem dal knjižni jezik ter bistveno prispeval k nastanku in razvoju slovenskega naroda, je uvodoma dejal slavnostni govornik predsednik Državnega zbora Dejan Židan.
Spomnil je na slovenske protestante, očete slovenskega jezika, Trubarja, Dalmatina, Bohoriča in Krelja, ki so zaslužni, da smo danes samostojni, suvereni in da smemo sami odločati o tem, kako želimo živeti. »Reformacijsko prepričanje, da je edina pot posameznikova osebna, notranja vera, brez posrednikov med človekom in Bogom, je močno povzdignilo pomen človeka in njegove osebnosti, in s tem njegovih pravic in odgovornosti.« Protestantsko pojmovanje posameznikove svobode vesti in enakosti pa je pognalo korenine za temelje današnje Evrope.
In kako naj razumemo etično sporočilo, ki so nam ga zapustila dela slovenske reformacije, se sprašuje Židan, in odgovarja, da nas reformacija uči o družbi, ki omogoča človeku živeti dostojno življenje ter razvijati in uresničevati vse njegove potenciale, o družbi, da vsak živi svoje življenje na svoj način, uči nas o strpni skupnosti ter o družbi z močno solidarnostjo in tudi odgovornostjo do sebe.
»Ideja reformacije je ideja, ki nas združuje. Je ideja o družbi, ki daje možnosti vsem in vsakemu posamezniku, da uresniči svoje cilje in želje.«Evangeličanski cerkvi na Slovenskem pa je predsednik Državnega zbora ob tem prazniku izrazil zahvalo za prispevek k razvoju naše družbe in skupnosti ter zaključil, da si želi, da je dan reformacije praznik strpnosti, napredka in združevanja.
Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji pa je Trubarjevo plaket ob 500 letnici začetka reformacije letos podelila mestni občini Murska Sobota za dolgoletno dobro sodelovanje ter da so s svojimi prizadevanji in ureditvijo Lutrovega drevoreda postali tudi del evropske mreže Lutrovih mest. Prevzel jo je župan Aleksander Jevšek in poudaril, da so drevored med cerkvijo in gradom uredili tudi zato, da sprehajalci ne bodo razmišljali o tem, koliko je dreves in betona, ampak, kaj nam je reformacij dala.
Reformacija ni bila le dogodek, ampak je proces, ki traja še danes, pa je povedal častni škof Geza Erniša ter dodal, da se morajo vsi v družbi prizadevati za izboljšanje vsakdanje stvarnosti, ter za večjo strpnost, solidarnost ter razumevanje in spoštovanje med ljudmi ne glede na njihovo versko, politično ali kakšno drugo prepričanje.