Po koalicijskem vrhu pred štirinajstimi dnevmi, ko je beseda tekla o zdravstveni reformi, so se tokrat lotili reforme plačnega sistema v javnem sektorju in reforme stanovanjskega trga. Kot je dejal premier Robert Golob, so naprej opravili poglobljeno razpravo o analizi stanja, nato pa dogovorili prioritete in časovnico za izvedbo obeh reform.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Odprava sistema pajkove mreže
Pri plačnem sistemu je bila koalicija enotnega mnenja, da enotnega sistema v javnem sektorju že nekaj časa ni. "Ne bomo si zatiskali oči, temveč ga bomo reformirali," je povedal Golob in kot enega od korakov navedel pogajanja znotraj socialnega dialoga o sedanjih plačnih razmerjih. Najprej bodo po njegovih besedah naslovili spodnji del plačne lestvice, saj je, kot je dejal, nedopustno, da imamo plačne razrede, ki so pod minimalno plačo. Nato bodo razmerja med plačami spremenili na način, da bo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo v javnem sektorju ena proti sedem. V praksi to pomeni, da bi bila, če bi bila reforma izvedena že letos, najvišja plača v javnem sektorju 8421 evrov bruto, kar je sedemkratnik minimalne plače. Osnovna bruto plača v najvišjem, 65. plačnem razredu obstoječega sistema znaša 5663 evrov bruto. Tretji ukrep pri reformi plačnega sistema je po besedah premierja poiskati način, da se bodo plače usklajevale na isti osnovi, kot se usklajujejo minimalne plače, pokojnine in socialni transferji. "Ker ne želimo vsako leto znova odpirati vprašanje, ali je sistem še zmeraj enoten," je pojasnil Golob. Rešitve bodo iskali v vzpostavitvi več stebrov, danes je bilo govora o sedmih, različnih panog, ki naj bi imele avtonomijo pri urejanju plačnih razmerij znotraj stebra. "Da se sedanji sistem pajkove mreže, ki ob spremembi samo ene plače v sistemu sproži val zahtev po celem sistemu, v celoti odpravi," je napovedal predsednik vlade in dodal, da bo sistem, ko bo vzpostavljen, tudi vzdržen za daljše obdobje.
Leto reform, ki kliče po novem družbenem dogovoru
Pri drugi točki dnevnega reda koalicijskega vrha, pri reformi stanovanjskega trga, so bili po besedah Goloba ravno tako enotnega mnenja, da je treba ukrepati odločno in s vsemi silami. "Glavni nosilec, če hočemo nekaj premakniti, mora biti javni sektor in s tem republiški stanovanjski sklad," je dejal premier in povedal, da so bili enotni, da je potrebno povečati priliv javnega denarja iz proračuna v javni stanovanjski sklad, hkrati pa začrtati tak okvir stanovanjske politike, ki bo omogočil, da se v gradnjo vključujejo tudi državna zemljišča v lasti SDH-ja, posamezne zadruge in drugi. "Ne bomo obljubljali tisoče stanovanj v tem letu, ker to ni izvedljivo, bomo pa do konca mandata vzpostavili vso infrastrukturo, da bomo lahko govorili o več tisoč stanovanjih na leto od leta 2026 dalje," ja napovedal. Kot je zatrdil, v koaliciji od reform ne odstopajo. Predsednica SD Tanja Fajon je povedala, da so na pravi poti in imajo začrtane skupne ukrepe. "To leto reform kliče k nekem novem družbenem dogovoru," je dejala Fajonova.
Luka Mesec, prvak Levice, je ob tem dodal, da je sklep koalicijskega vrha, da po novem ne bo več plač pod minimalno plačo v javnem sektorju, da bodo plačna razmerja omejena na 1 proti sedem in, da država ne bo več poskušala posegati v razmerja kot do sedaj, ampak bo sistem prestrukturirala v stebre oziroma panoge in se bo avtonomija prepuščala socialnim partnerjem znotraj teh panog. "V celoti spreminjamo dinamiko določanja višine plač v javnem sektorju in mislim, da je to prvi pravi korak naprej po Virantovi reformi iz leta 2008," je povedal Mesec, ki je v nadaljevanju še podrobneje predstavil izhodišča stanovanjske reforme. Kot je dejal, vzpostavljajo stanovanjsko politiko, ki bo investicija v prihodnost in v nove generacije, saj zaradi očitne disfunkcionalnosti trga vstopa javni sistem. Oblikovali bodo pluralni sistem, kjer bodo po njegovih besedah zelo jasno postavili gabarite, kdo lahko vstopa na trg javnih sredstev, pod kakšnimi pogoji se javna stanovanja gradijo in kako bodo te organizacije organizirane. Javna neprofitna stanovanja bodo tako lahko gradili javni stanovanjski skladi, neprofitne stanovanjske organizacije, stanovanjske zadruge in "mogoče še kdo drug". Posnemali bodo avstrijski model s ciljem, da do konca mandata "ustvarijo stroj, ki bo zgradil 3000 stanovanj na leto".
Po pojasnilih premierja bodo vse podrobnosti načrtovanih reform predstavljene prihodnji teden, čez 14 dni pa bo na sporedu že nov koalicijski vrh, na katerem bo beseda tekla od davčni reformi.