Kot so takrat poudarjali župani, so razlike v razvitosti posameznih občin očitne in uvrstitev občin med obmejne problemske ni povsem logična in poštena. Status obmejne problemske občine namreč prinaša dodatne točke in s tem prednost na številnih razpisih, poleg tega je v programu razvojnih spodbud v obdobju 2022–2025 za obmejna problemska območja, ki ga je sprejela prejšnja vlada februarja, predvidenih 178,4 milijona evrov sredstev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Štiri status izgubile, nobena pridobila
Merila za opredelitev obmejnih problemskih območij so določena v zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, poglavitna so tri: občine, ki so v 10-kilometrskem obmejnem pasu in imajo primanjkljaj delovnih mest ter podpovprečno gostoto poselitve. Dodatno so do statusa upravičene še občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine in imajo povprečno dostopnost do avtoceste ali hitre ceste večjo od 45 minut ali delež površine, vključene v območje Natura 2000, ki je večji od 150 odstotkov slovenskega povprečja, ali koeficient razvitosti občin manjši od 0,90. Natančnejša merila in seznam občin so določeni v uredbi, ki jo ministrstvo vsaki dve leti spreminja, če vrednosti meril to narekujejo. V zadnji uredbi iz leta 2020 je bilo med obmejna problemska območja vključenih 90 občin, od tega 16 pomurskih. Na novo je bila takrat na seznam uvrščena tudi Občina Tišina zaradi podpovprečne gostote poselitve. O problematiki so nato spregovorili tudi na naslednji seji sveta regije februarja, ko je bilo na podlagi dopisovanja Ivanušiča in direktorata za regionalni razvoj ugotovljeno, da bi bilo treba spremeniti zakonsko določilo tako, da bi morala občina izpolnjevati le dva od treh potrebnih kriterijev, zato so s sklepom to tudi predlagali vladi. Takratni skrbnik regije Gregor Černoga, zdaj je skrbnica Metka Farič, je dejal, da bi bil čas za spremembe po državnozborskih volitvah, sicer pa da meni, da bi občine Razkrižje, Gornja Radgona in Radenci morale biti vključene med obmejna problemska območja. Dodatno se je kot upravičenka do statusa omenjala tudi ljutomerska občina.
Razlike v razvitosti se bodo povečevale
Prišle so volitve, vlada se je menjala, zdaj pa je na mizi premierja Roberta Goloba predlog spremembe uredbe, ki ga je pripravilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. V predlagani uredbi se med obmejna problemska območja uvršča 86 občin, torej štiri manj kot leta 2020. Status obmejnega problemskega območja so izgubile občine Žirovnica, Makole, Gornji Grad in Rogaška Slatina, pridobila ga ni nobena. Spreminja se tudi besedilo uredbe, ki določa pristojnost gospodarskega ministrstva, in sicer da se kot odgovorni organ navede ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj. Gre za spremembo v luči potencialnih sprememb posameznih ministrstev, na podlagi katerih bi bilo za regionalni razvoj pristojno ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ki bi bilo preoblikovano iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. To, kot vemo, vodi Aleksander Jevšek, ki je že na zaslišanju za ministrski položaj omenjal problematiko obmejne občine Razkrižje in napovedal prenovo ukrepov endogene regionalne politike ter s tem tudi področja problemskih obmejnih območij. Da občin Razkrižje, Ljutomer in drugih pomurskih, ki so si prizadevale za uvrstitev, ni na novem seznamu, ki je rezultat analize Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), ni presenetljivo, saj do potrebne spremembe krovnega zakona še ni prišlo, niti ni bil dan predlog za njegovo spremembo v državnem zboru. »Država očitno ni sposobna, da bi na pravih temeljih, pravično in realno uvrstila ta obmejna problemska območja,« je razočaran Ivanušič, glavni pobudnik spremembe.
Kot poudarja, ni smiselno, da je Občina Kranjska Gora upravičena do statusa, občini Razkrižje in Ljutomer pa ne. Občina Razkrižje po trenutnih kriterijih namreč ne spada med obmejna problemska območja, ker nima podpovprečne poseljenosti. Ob tem pa velja omeniti tudi, da spada Kranjska Gora med deseterico občin z najvišjim neto dohodkom na prebivalca in proračunom, ki je težak več kot 18 milijonov evrov. Na Razkrižju so pred kratkim sprejeli odlok o subvencioniranju komunalnega prispevka mladim družinam, da bi privabili in zadržali mlade, a očitno jim takšna prizadevanja v zvezi z želenim statusom ne bodo pomagala, ravno nasprotno. »Razlike v razvitosti posameznih občin se na ta način samo povečujejo. Na eni strani se žrtvujemo, kar se razvitim ni treba, in bi lahko vlagali drugam, po drugi strani nas to na koncu tepe,« sklene Ivanušič, ki je še pred državnozborskimi volitvami s problematiko seznanil tudi zdajšnjo poslanko vladajočega Gibanja Svoboda, izvoljeno v ljutomerskem volilnem okraju, Saro Žibrat.
Pomurski poslanci bodo odprli to temo
Poslanka Sara Žibrat se strinja, da si obmejna območja zaradi jezikovno-kulturnih stičišč in trenda izseljevanja zaslužijo dodatno pozornost, ravno tako je seznanjena, da trenutna zakonodaja ne omogoča dodatnih spodbud Občini Razkrižje, ker je ta glede na majhno površino gosto poseljena. »A z upoštevanjem tega kriterija zanemarimo dejstvi, da ima to območje negativen prirast prebivalstva in povprečno nižjo stopnjo delovno aktivnega prebivalstva. Zato se mi zdi smiselno, da zakonodaja obmejna območja obravnava bolj celostno, saj je jasno, da je na drugi strani Kranjska Gora s sicer redko poseljenostjo zaradi turizma veliko bolj razvita. Mislim, da bo obuditev Kluba pomurskih poslancev dala priložnost, da odpremo to temo, saj nas veliko poslancev prihaja iz obmejnih okrajev in bomo lahko s skupnim razumevanjem poskušali uvrstiti predlog čim prej na dnevni red,« je napovedala za naš časopis.