»Za september smo dobile plačo izplačano normalno, prejšnja dva meseca pa v dveh ali treh delih,« je povedala. »Zdaj se je pojavila še okužba s koronavirusom. Nekatere delavke zaradi nadomeščanja delajo tudi po deset ur na dan, nadur pa ne dobimo plačanih,« je dodala. Kot je še dejala, jih pozivajo tudi k sobotnemu delu »na prostovoljni ravni«.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Zaradi epidemije upad naročil
»Ne bežim od odgovornosti,« je ob omembi očitkov povedal direktor Milan Mörec in priznal, da regres še ni bil izplačan. V njegovem podjetju je trenutno zaposlenih več kot 140 šivilj, modelarjev, krojačev in oblikovalcev. »Še lani smo imeli dobro poslovanje in bonitetno oceno. V letošnjem letu pa je epidemija koronavirusa povzročila težave, katastrofo,« pove.
Marca so pristojne v državi obvestili, da imajo zmogljivosti za proizvodnjo zaščitnih mask, nakar jim je celjsko podjetje Prevent & Deloza ponudilo sodelovanje. »To smo sprejeli, saj sami še nismo imeli vzorca pralnih obraznih zaščitnih mask,« se spominja Mörec. Hkrati so dobili ogromno ponudb za šivanje mask tudi iz tujine, a so jih zavrnili z besedami, da jim je prioriteta domovina. »Celotno proizvodnjo smo reorganizirali in začeli izdelovati maske, nakar sem prejel sporočilo, da je proizvodnjo treba prekiniti. V tistem trenutku smo ostali brez dela,« pojasni.
Zaprtje trgovin je povzročilo strm padec dela v poletnih mesecih. V proizvodnji so se začele pojavljati težave, saj so bili primorani nekaj ljudi poslati na čakanje, nekateri so izkoristili letni dopust ali ukrep skrajšanega delovnega časa. »To je težko v takem tehnološkem procesu, ki je sestavljen iz več operacij,« pravi. Pojavljati so se začele težave pri izplačilu plač. »V času koronavirusa so se začeli pojavljati zamiki plačil, ki jih prejmemo. Prej smo za odposlano blago plačilo prejeli v desetih dneh, zdaj se je zgodilo, da so nekateri plačali šele po 120 dneh. To je privedlo do tega, da smo začeli plače izplačevati pozneje oziroma v delih,« pojasni. Na vprašanje, ali imajo delavci poravnane vse prispevke, odgovori pritrdilno. »Zavedam se, da smo delavcem dolžni še regres in ga tudi bodo prejeli. Zaradi likvidnostnih težav smo se bili primorani odločiti, kako bomo izvajali plačila,« še pove in doda, da se je septembra stanje na trgu izboljšalo, kar jim je dalo nov zagon, a nova razglasitev epidemije in ukrepov jih je pahnila v ponovno krizo. »Trenutno nihče, niti naši partnerji v tujini ne vedo, kaj nas čaka. Pomembno nam je, da strankam, s katerimi imamo določene fiksne roke, blago dobavimo in jih ne izgubimo.«
Kljub težkemu položaju ostaja pozitiven
Trenutno delajo v še bolj okrnjeni obliki, saj je virus vdrl tudi v njihovo podjetje. Doma je 50 delavcev, 20 s potrjeno okužbo, preostali so doma preventivno. »Nobenega delavca kljub težki situaciji nismo odpustili. Žal smo v likvidnostnih težavah, tako kot so številna druga podjetja v tej branži, ter odvisni tudi od koronskih ukrepov, ki jih sprejme vlada,« priznava Mörec, ki skuša v teh časih ostati pozitiven. »V tej veji branže smo edini v Sloveniji, ki imamo svojo blagovno znamko, jo razvijamo in šivamo v Sloveniji. Žal pa od države nikoli nismo prejeli potrebne podpore. Leta 2016 smo pripravili projekt in se prijavili za nepovratna sredstva. Na ministrstvu je bilo rečeno, da lahko nabavimo opremo, kar smo storili, dodatno pa smo zaposlili tudi 80 ljudi ter dopolnili proizvodni program. Nakar so nam subvencijo zavrnili.«
Regres do konca leta?
Zdenka Bobovec, sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, območne organizacije Pomurje, je z dogajanjem v gornjepetrovskem podjetju seznanjena. Z vodstvom se je sestala že sredi oktobra, takrat zaradi izplačila plač. Potrdila je, da so delavci plače v poletnih mesecih prejeli v treh obrokih, za september pa v celoti. »Še v četrtek, 29. oktobra, sem ga klicala in opozorila na zakonsko obveznost in globe, ki jih kršenje prinaša, a odgovor je bil, da bodo regres prejele do konca leta,« je dejala in dodala, da so razmere v tekstilni industriji trenutno zelo težke, še najtežje pa je delavkam, ki regres v večini ne namenijo za plačilo dopusta, ampak za golo preživetje.
Če delodajalec ne izplača regresa, ga lahko delovni inšpektor oglobi s 3000 do 20.000 evri. Delavec pa se lahko obrne na delovni inšpektorat in sproži individualni spor zoper delodajalca na pristojnem delovnem sodišču, za to ima pet let časa. Delavcu pripada regres najmanj v višini minimalne plače, ki letos znaša 940,58 evra.