V Sloveniji so bili doslej potrjeni primeri z aviarno influenco podtipa H5N1 pri divjih pticah oziroma labodih grbcih v občinah Apače, Lenart, Ptuj, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Piran. V veljavi tako ostajajo priporočila za zmanjšanje tveganja za prenos okužb virusa s prostoživečih ptic na perutnino, ki jih je 21. oktobra za celotno Slovenijo sprejelo Državno središče za nadzor bolezni.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Kakšna so priporočila? Gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem se mora izvajati tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami ali na drugi ustrezen način, v primeru, ko to ni mogoče, pa se oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali po zaščito, ki zadostno odvrača pristajanje divjih ptic in s tem preprečuje njihov stik s krmo ali vodo, namenjeno perutnini in pticam v ujetništvu. Vodna zajetja na prostem se morajo uporabljati tako, da je dostop divjim vodnim pticam preprečen. Oskrbe perutnine z vodo iz površinskih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, se mora izvajati tako, da se voda obdela, na primer s prekuhavanjem, uporabo filtrov, UV razkuževanjem in s kloriranjem. Nepooblaščenim osebam je treba omejiti stik s perutnino in vstop v prostore, kjer je perutnina nastanjena, prav tako je nujno upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino, pri čemer je potrebno namestiti razkuževalne prepreke, uporabljati zaščitno obleko in obutev, si redno umivati in razkuževati roke.
Priporočen je tudi dnevni izpust perutnine na najkrajši možni čas ter izvajanje biovarnostnih ukrepov ob lovu na mlakarice ter pri odlovu in označevanju prostoživečih vodnih ptic, prav tako pa izvajanje biovarnostnih ukrepov na prireditvah, sejmih oziroma razstava perutnine in ptic v ujetništvu.
UVHVVR prav tako poziva sprehajalce oziroma obiskovalce parkov in območij, kjer se zadržujejo divje vodne ptice, da teh ne krmijo.