Spoznala sta se usodnega poletja pred sedmimi leti na veselici v Stanjevcih. Še istega leta pozno jeseni sta ugotovila, da sta preprosto za skupaj. "Postala sva par. Iz prijateljstva se je kmalu rodila ljubezen, ki sva jo letos avgusta tudi zapečatila," začenja Maja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
''Nikoli se ne bom poročila,'' je od nekdaj govorila Maja: ''No, če pa že, pa v ožjem krogu družine in prijateljev.'' A že stari pregovor pravi, da pojemo največ zarečenega kruha. Kot nalašč sta namreč lani bila povabljena na eno 'super poroko', zato sta se tudi sama začela spogledovati z idejo o najbolj posebnem dnevu v njunem življenju. Na vrata je tudi trkal Majin 30. rojstni dan in takrat se je zgodilo.
"Zgodilo se je lani na rojstnodnevni večerji, kjer so bili zbrani najini najbližji, tisti, ki nama pomenijo največ," nadaljuje Maja.
Kot vsa prejšnja leta, ji je Iztok tudi takrat spekel torto, a ta je bila še prav posebna. »Na vrhu je bila škatlica v obliki srčka in tam se je skrival moj zaročni prstan,« z žarom pripoveduje. Iztok je poskrbel tudi za glasbeno spremljavo, njuna birmanska hčerka Eva je igrala poročno koračnico. Tako je Maja, še preden je odprla škatlico, vedela za kaj gre. »Presrečna in ganjena, sem rekla da,« še razkriva.
Začela sta s pripravami in načrtovanji na poroko. Datum sta izbrala enostaven - 18. avgust, »da si bo Iztok lažje zapomnil,« dodaja Maja. Hitro je prišel najlepši dan v njunem življenju: »Obdana sva bila z ljudmi, ki so nama brezpogojno pomagali, uživala sva prav v vsakem trenutku dneva. Res, nekaj nepozabnega. Lahko rečeva, da sva doživela najino poročno pravljico,« po poroki sta odletela v še en raj, zemeljski – na Majorko, kjer sta še naprej podoživljala trenutke s poročne sobote.
