Začetek novembra oziroma dan spomina na mrtve se na različne načine povezuje s tradicijo. Ena takih kulinaričnih je peka starih ljudskih pogač, ki imajo v različnih krajih različna imena. Najbolj razširjeno ime je repnjača, glede na vrsto nadeva pa poznamo še tikvače, jabolčnjače oziroma idinjače, nekateri jim pravijo bibe, drugi beliši, tretji gibanice ...
Od mame in babice
Mi smo pred prazničnimi dnevi obiskali Sonjo Kološa, slaščičarko, ki v Andrejcih že 23 let peče sladke dobrote. Njeni delovniki so ta teden povezani predvsem z repnjačami. Kot pravi, je tokrat začela s peko sredi oktobra, saj je prve pogače z različnimi nadevi prodajala že na Trezinem sejmu v Murski Soboti. »V tistem obdobju sem že dobila repo, tako da sem lahko začela. Kajti kakšno leto jo je bilo težko najti,« pravi in doda, da večino sestavin kupi pri lokalnih pridelovalcih, razen buč, ki so zrasle doma. Navadno uporablja muškatne. »Spomnim se, da smo doma nekoč tikvače delali iz buč, iz katerih se pobira seme. Jaz pa od začetkov uporabljam jedilne,« je zatrdila ob našem obisku.
Peke teh pogač se je priučila od mame in babice in drži se postopka, kot sta ga uporabljali onidve. »Repo olupim, naribam, posolim, nato jo je treba ožeti in spražiti na maščobi. Ko se ohladi, jo naložimo na razvaljano vlečeno testo, nekoliko posladkamo, potem pa nadev prekrijemo s testom,« je opisala proces priprave repnjač. Nadev mora biti dobro pokrit s testom, pred samo peko pa repnjačo še nekoliko prebode, da se med peko ne napihne.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Kološeva peče dve različni velikosti pogač, obe sta okrogle oblike. Nekateri jih pečejo v štirioglatem pekaču, sama pa je od nekdaj uporabljala okroglega. Repnjače so nato v pečici dobrih dvajset minut, možno pa jih je peči tudi v krušni peči. »Ko je repnjača pečena, jo premažemo z maslom ali margarino, včasih so jo tudi z mastjo. Jaz uporabljam maslo, da se testo bolj sveti in omehča. Ko se repnjače ohladijo in preden jih postrežemo, pa se namažejo še s smetano. Včasih so smetani dodajali tudi skuto in sladkor, da je bilo vse skupaj še bolj bogato,« nam je opisala.
Tudi med letom
Pred prazniki za repnjače in pogače z drugimi nadevi vlada precejšnje zanimanje, ocenjuje Kološeva, kar kaže na to, da se mnogi še držijo običajev. »Tudi sama opažam, da se kdo s peko pohvali na družbenih omrežjih ali me povpraša za nasvet, preden se loti peke. Moram pa priznati, da na začetkih moje slaščičarske poti ni bilo tolikšnega povpraševanja. Sčasoma sem se nato odločila, da te sladice dodam v ponudbo in zdaj stranke že pričakujejo začetek prodaje.« Največji interes je ravno v dneh pred prvim novembrom. »Spomnim se, da je stara mama vedno rekla, da za prvi november damo repnjače na mizo in pustimo luč prižgano. Da če pridejo mrtvi, jim moramo kaj dati,« je obudila spomin. Pogače prodaja v Andrejcih, kjer je sedež Proizvodnje peciva Figaro, pa tudi v soboški trgovini Šklojca.
Tam jih boste našli tudi sicer med letom, vendar le z jabolčnim in višnjevim nadevom. Zadnjega se je domislila, ko je razmišljala, s čim bi lahko še obogatila testo. »Včasih so se repnjače pekle tudi z nadevom iz rumene repe, povedali pa so mi ljudje tudi, da jih delajo z zeljem. Tega pri nas nikoli nismo, vedno je bila glavna repa.« Sonjo Kološa boste lahko srečali tudi na kakšnih večjih sejmih. Znana je tudi po peki ostalih vrst peciva, tortah in priložnostnih sladkih dobrotah. Kot pravi, je skoraj vsak praznik in letni čas povezan s kakšnim tradicionalnim pecivom in temu se prilagaja tudi njena ponudba.
Praznik vseh svetih pri ljudeh, vsaj s tistega konca, ostaja povezan z repnjačami. »Vem, da ponekod okoli tega praznika bolj pečejo krapce, ampak za naš del so značilne repnjače. Tudi če drugega ni, to mora biti na mizi. Mamin bratranec živi v Ljubljani in on bo prišel samo zato, ker ve, da bodo repnjače,« smeje pove. V ponudbi bodo repnjače ostale še večji del novembra, potem pa bodo počasi sledile potice in druge dobrote. »Imam pa tudi primere, ko si kdo za rojstni dan namesto torte zaželi repnjače ali jabolčnjače in z njimi pogosti sorodnike, prijatelje, sodelavce,« je sogovornica sklenila naš obisk.
