»V reševanju iz dvigala ni nič filmskega,« pravi Branko Kolmanič, poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Murska Sobota. Murskosoboški gasilci so po prejetju sporočila o ujetosti v dvigalu v Murski Soboti na kraju dogodka v največ sedmih minutah. »Pristojni smo za 45 dvigal, letos smo že imeli deset reševanj, lani jih je bilo enajst, leto prej 12.« Gasilci imajo ključ strojnice in so usposobljeni za njeno upravljanje. Pri starejših dvigalih kabino dvignejo, tako da ročno zavrtijo kolo, pri novejših pa s pomočjo elektronike spustijo do nadstropja, če se je dvigalo ustavilo med dvema nadstropjema. Potem odprejo vrata in ujeti gredo lahko ven. Gasilci se ravnanja z dvigalom v okvari po besedah Kolmaniča naučijo od vzdrževalcev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Tisti, ki ostane ujet v dvigalu, pritisne tipko za klic v sili, klic pa je preusmerjen na dežurni telefon PGD Murska Sobota. »Imamo že shranjene številke dvigal in tako takoj vemo, kje je kdo obtičal v dvigalu. Na reševanje vselej odhitita dva gasilca – eden gre v strojnico, drugi ostane pri dvigalu, povezana sta z radijsko zvezo, da lahko komunicirata, ali je treba dvigalo morda dvigniti ali spustiti,« našteva poveljnik. S posebnim ključem nato odprejo vrata, da potniki lahko izstopijo. Gasilci pokvarjenega dvigala ne vklopijo v omrežje, ampak o okvari obvestijo vzdrževalca. Najšibkejša točka dvigal, ki sicer veljajo za najvarnejše prevozno sredstvo, so vrata, zato so tudi najpogostejše okvare – ne le pri nas, ampak tudi po svetu – povezane z avtomatskimi vrati dvigala.
Tako se je že zgodilo, da so trije ljudje ostali ujeti, ko so selili velik kavč. Prav posebej se je murskosoboškim gasilcem vtisnilo v spomin, da so v zahvalo prejeli razglednico z morja, potem ko so dopustnike, ki se jim je mudilo na letališče, reševali ob 3. uri.
»Sami na silo ne odpirajmo vrat, ker jih lahko resno poškodujemo,« opozarja Kolmanič in poudari, da se dvigala najpogosteje ustavijo zaradi preobremenjenosti. Tako se je že zgodilo, da so trije ljudje ostali ujeti, ko so selili velik kavč. Prav posebej se je murskosoboškim gasilcem vtisnilo v spomin, da so v zahvalo prejeli razglednico z morja, potem ko so dopustnike, ki se jim je mudilo na letališče, reševali ob 3. uri. So tudi lažni klici, a je pravilo, da gasilci ne gredo na intervencijo, če nimajo vzpostavljenega glasovnega stika s klicateljem.
Da smo pogosto za okvare dvigal krivi prav uporabniki sami, pravi tudi Kristjan Vučak, diplomirani varnostni inženir podjetja s področja varstva pri delu in požarne varnosti Komplast, kajti nemalokrat zapiranje vrat preprečimo bodisi s torbo bodisi z delom telesa, da še ujamemo dvigalo, ki bi se sicer odpravilo navzgor ali navzdol. Najpogostejši vzrok okvare dvigal je njihova tehnična izrabljenost kot posledica pogoste uporabe, večkrat tudi v kombinaciji s pomanjkljivim vzdrževanjem. Popravila in vzdrževanje dvigala so draga in lastniki dvigal pogosto varčujejo pri njihovem vzdrževanju, ugotavlja Vučak.
Gasilci pokvarjenega dvigala ne vklopijo v omrežje, ampak o okvari obvestijo vzdrževalca.
»V vsakem dvigalu mora biti nalepka, na kateri je navedeno, kateri kontrolni organ je izvedel periodični pregled dvigala in kdaj. Nalepka potrjuje, da je bilo dvigalo na dan pregleda tehnično brezhibno. Redno vzdrževanje dvigala je dolžan zagotavljati njegov lastnik, v skladu s pravilnikom o varnosti dvigal pa mora biti pregled opravljen najmanj enkrat na leto.« Sogovornik sicer ocenjuje, da kar četrtina vseh dvigal v stanovanjskih blokih nima pridobljenega potrdila o brezhibnem delovanju, kar pomeni, da ta dvigala niso ustrezna.
