Knjižnica - Kulturni center Lendava je nedavno izdala že 25. številko revije Lindua. Najnovejša številka je v primerjavi s tistimi iz zadnjih let tako vsebinsko kot po obsegu bogatejša. V njej najdemo intervjuja s slikarko, kostumografinjo, scenografko in lutkarico Sabino Šinko ter skladateljem, Prešernovim nagrajencem Dragom Ivanušo, sledi strokovni del s prispevki na temo literature, zgodovine in jezika.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Tukaj velja podrobneje predstaviti članek Gabriele Zver, ki poučuje na Dvojezični srednji šoli Lendava, z naslovom Slovenščina, kdo bo tebe ljubil? V članku piše o ugotovitvi, da med njihovimi dijaki upadajo zmožnosti tvorjenja stavčnih struktur v slovenščini, s tem pa se slabi tudi njihov besedni zaklad. Nazadovanje opaža tako pri gimnazijcih kot pri dijakih poklicnih programov. Ob nebranju in splošni slabši razgledanosti je med dijaki vse bolj aktualno prevzemanje anglizmov. Kot ugotavlja Zverova, se dijaki pogosto mučijo pri iskanju slovenskih ustreznic za anglizme oziroma jih niti ne najdejo. »Dejansko ne znajo ne slovensko ne angleško. Seveda posplošujem, toda takih dijakov je iz dneva v dan več,« piše med drugim in dodaja, da nekateri npr. med govornim nastopom trmasto vztrajajo, da je njihov jezik prekmurščina, in z veseljem poročajo, da so jim v osnovni šoli dovolili »gučati«. Tako izgubljamo skupni knjižni jezik, ki ima za narod predstavitveno in združevalno vlogo, opozarja Zverova. S tem namenom je spodbudila nekaj sodelavcev, da so pri šolskih urah dijake seznanjali z besedami, za katere so domnevali, da jih ti ne poznajo, obenem so sproti ustvarjali slovarček v spletni platformi. Znanje dijakov so po treh mesecih preverili, spodbuden je podatek, da so dijaki pokazali velik interes do spoznavanja besed, zato bodo učitelji to prakso nadaljevali.
Do literature z umetnostjo
V literarnem delu revije Lindua so objavljene pesmi in proza domačih in madžarskih avtorjev, sledijo recenzije izdanih prevodov, monografij in pesniških zbirk ter pregled novih knjižnih izdaj domačih avtorjev. Med temi so roman Ivana Koncuta Vzhodni Zahod, zbirka prevedenih pesmi Sandorja Petöfija Na Dravi (prevedli Judit Zagorec Csuka in Olga Paušič), pesniška zbirka Lajosa Benceja Füst a hegyen ter prevod romana Ločil bom peno od valov Ferija Lainščka (Szerelem-sziget, prevedla Judit Zagorec Csuka).
Na koncu revije je še rubrika Zanimivosti. Omeniti velja članek Igriva zgodba Ive Nemec, v katerem ta predstavlja projekt Igriva zgodba – branje skozi igranje, ki ga od začetka tega leta izvaja društvo Kaleido – društvo za razvoj kreativnosti in potencialov. Od januarja do septembra se je tako v Lendavi zvrstilo deset igrivih dogodkov. »Osnovna ideja projekta je bila prebuditi čarobnost, ki jo ustvarja literatura, odpreti možne svetove, ki jih ustvarja srečanje med bralcem in besedilom, narediti branje čarobno, zabavno in ustvarjalno dejanje ter ga tako približati otrokom in mladostnikom,« piše Nemčeva. Posebnost projekta je, da so se k različnim literarnim besedilom odločili pristopiti z umetnostjo, npr. gledališkim pripovedovanjem, procesno dramo, pravljično jogo, kamišibajem itd.
Projekt se je začel s serijo 12 različnih procesnih dram, ki jih je zapisala Iva Nemec in jih izvedla skupaj z igralko Petro Kavaš. Vsaka drama je trajala štiri šolske ure, obravnavala je eno slovensko književno delo, prilagojeno starosti učencev. Igriva zgodba se je nadaljevala z gledališkim pripovedovanjem Doroteje Kukovec, ki je učencem in predšolskim otrokom pripovedovala pravljico Iščemo hiško za malo miško. V okviru projekta so potekale tudi medgeneracijske ustvarjalne delavnice, kjer so sodelujoči izdelovali gledališke lutke, portretne aranžmaje iz suhega cvetja in slikali zgodbene motive. V okviru projekta so izvedli še srečanje lendavskih otroških gledaliških skupin, za upokojence in vzgojitelje pa je bilo izvedenih več kratkih izobraževanj o tehnikah pripovedovanja. Kot primer dobre prakse je bil projekt predstavljen v Beogradu na mednarodni konferenci Kultura proti nasilju.