Po več kot dveh letih od ustanovitve družbe Rimska čarda in skoraj dveh letih od takrat, ko je omenjena družba na takrat še ministrstvo za okolje in prostor, direktorat za vode in investicije, oddala vlogo za pridobitev koncesije za uporabo podzemne vode za potrebe kopališč in za ogrevanje, je vlada le sprejela težko pričakovano odločitev. Z resornega ministrstva za naravne vire in prostor so sporočili, da se družbi po javnem razpisu, na katerem je bila tudi edini prijavitelj, za obdobje 30 let podeli koncesija za uporabo termalne vode iz vrtine Mt-2/61 na območju Rimske čarde na stičišču občin Murska Sobota, Puconci in Moravske Toplice.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurka, ki izvaja psihosocialno svetovanje, opaža, da so najpogostejše stiske mladih strahovi
Osamljeni in izgoreli mladi so posledica tega, da ne znamo postaviti zdravih mej, pravi Anita Pertoci.
Trnova pot
Gre za novo koncesijo za uporabo termalne vode, pri čemer infrastruktura za končno izkoriščanje tople vode iz vrtine še ni zgrajena. V postopku so bila pridobljena potrebna pozitivna mnenja, ki zaradi omejitev glede dodatnih količin vode v luči visoke stopnje izkoriščanja termalne vode niso bila povsem samoumevna. Ker pa gre za zajemanje vode iz vodnega telesa podzemne vode Goričko, natančneje iz tako imenovanega tretjega vodonosnika, je nameravana uporaba vode dovoljena in v skladu z načelom trajnostne rabe voda, ravno tako bo ob upoštevanju ukrepov vpliv na ribe sprejemljiv. Občina Moravske Toplice, lastnica vrtine in projektne družbe, ki je bila ustanovljena zgolj za namen pridobitve koncesije, je prehodila dolgo in trnovo pot do pridobitve dovoljenja za izkoriščanje tople vode iz vrtine.
Z zgodbo okoli Rimske čarde in tamkajšnje geotermalne vrtine je bilo v preteklosti povezanih že več velikopoteznih načrtov in obljub o gradnji več deset milijonov evrov vrednega zdravilišča za luskavico, do česar ni nikoli prišlo. Občina je leta 2020 obudila idejo o unovčitvi potenciala tople vode in začela urejati območje ter preizkušati vrtino, za kar je do sedaj namenila že okoli 200 tisoč evrov. Stroški so razumljivo nastali tudi pri delovanju projektne družbe Rimska čarda, v katero je sprva vložila deset tisočakov ustanovnega kapitala, nato pa jo je morala zaradi izgube še dokapitalizirati z dodatnim vplačilom dvajset tisoč evrov. Pred prijavo na razpis za pridobitev koncesije je občina na družbo prenesla še tamkajšnja zemljišča v skupni površini 5,1 hektarja, s čimer se je osnovni kapital družbe povečal na pol milijona evrov.
Priložnost in privlačnost
Kot pravi direktor družbe Štefan Kodila, ki ga kmalu po novem letu čaka še pika na i, podpis koncesijske pogodbe, je podelitev koncesije za občino zelo pomembna novica. »Nadaljnji koraki bodo odvisni predvsem od nas samih, kako uspešni bomo pri iskanju investitorjev in kako bomo ravnali z našim naložbenim potencialom,« poudari Kodila, ki dodaja, da gre za priložnost večjega zagona v razvoju turizma in za večjo prepoznavnost in privlačnost tako destinacije kakor celotne turistične ponudbe v regiji.
V zadnjih letih se je kot potencialni vlagatelj pojavil Franc Jager, ustanovitelj enega največjih slovenskih trgovskih podjetij Jagros, ki je tudi odkupil približno tri hektarje zemljišč na območju vrtine. Za Vestnik je julija letos dejal, da je idejo o gradnji zdravilišča zaradi dolgotrajnosti postopkov povsem opustil, bi pa bil odprt za prodajo naložbenih zemljišč. Tem bo vrednost sedaj gotovo narasla, kakor tudi vrtini in zemljiščem v lasti občine, pri čemer je bila nazadnje ocenjena vrednost občinskega premoženja v tem delu okoli 1,2 milijona evrov. Občina je še lani na nepremičninah želela podeliti stavbno pravico za namen gradnje turističnega kompleksa, s čimer je nakazala, da želi biti tokrat na varni strani in lastniško obvladovati projekt ter ga z odprodajo nepremičnin ne izpostaviti špekulativnemu tveganju. Veliko bo odvisno od tega, kako bo ravnala v prihodnje, čeprav je tudi res, da ta hip investitorjev, ki bi bili pripravljeni vložiti več deset milijonov evrov za gradnjo novega zdravilišča, kjer delujeta že dve termalni zdravilišči, in se pred tem še pogajati za odkup potrebnih zemljišč, verjetno ni na pretek.
Manjši dvig koncesnin od načrtovanega
Ne ravno spodbudna novica, tako za uporabnike geotermije kakor za morebitne investitorje na tem področju, je zvišanje koncesnin za rabo termalne vode. Pri izračunu sta pomembna dva faktorja, tako imenovani faktor D, ki ga vsako leto arbitrarno določi vlada, in faktor C, ki ga vlada določi na podlagi povprečnih cen kurilnega olja. Na mizi premierja Roberta Goloba je bil tako že medresorsko usklajen predlog, po katerem bi vrednost prvega ostala enaka, bi se pa bistveno zvišala vrednost faktorja C. Če je ta letos znašal 0,026 evra, bi prihodnje leto njegova vrednost narasla na 0,035 evra, zaradi česar si je država s koncesninami za rabo termalne vode obetala priliv v višini skoraj 1,9 milijona evrov, kar je skoraj pol milijona evrov več, kot če bi za enako količino vode uporabili vhodne podatke, ki so veljali letos. To bi pomenilo zvišanje v rangu več kot 30 odstotkov.
Ko smo s tem seznanili nekatere pomurske uporabnike, ki bi bili zaradi tega neposredno prizadeti, se je odvil niz dogodkov, ki je vodil v umik predloga, čeprav je bil ta že na dnevnem redu vladne seje, vlada pa je določila le prej omenjeni faktor C. Veselje ni trajalo dolgo, saj je vlada na današnji dopisni seji sprejela še preostali del enačbe - faktor D. Po kompromisnem predlogu bo ta sicer manjši kot lani, in sicer 0,4 za kopališča in 0,32 za uporabo gotermije v kmetijstvu, kar v praksi pomeni, da se bo koncesnina v prihodnjem letu zvišala za slabih osem odstotkov, pri čemer gre za tako imenovano uskladitev višine z inflacijo. Uporabniki geotermalne vode so zaradi koncesnin že dlje časa kritični, tako zaradi izračuna njihove višine kot zaradi dejstva, da država kaznuje uporabo obnovljivega vira energije.