Malo manj kot dva meseca sta minila od takrat, ko je uradno izdihnil soboški javni zavod Raziskovalno in izobraževalno središče (RIS) Dvorec Rakičan. Stečajni upravitelj Janez Felc je od takrat zaposlene že odslovil – večina si jih je že našla nove delodajalce –, hkrati pa sta bili v sklopu stečaja v zadnjih januarskih dneh izvedeni dve procesni dejanji, ki sta pritegnili pozornost. Murskosoboško okrožno sodišče je omogočilo odpoved pogodb o izvedbi porok v prostorih dvorca, ki so bile rezervirane za obdobje od letošnjega maja do septembra 2026. Javni zavod v stečaju namreč nikakor ni v stanju izvesti porok, saj nima ne sredstev ne delovne sile, da bi storitev zagotovil, zato je plačanim avansom navkljub za stečaj ugodneje odpovedati pogodbe, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do dodatne obremenitve stečajne mase. Pari, ki so se nadejali, da bodo v dvorcu proslavili sklenitev zakonske zveze, bodo morali svoje terjatve zaradi vplačanih avansov uveljavljati v stečajnem postopku, občina pa naj bi v prihodnje omogočila najem prostora za uporabo porok.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) To so najboljše ekipe s turnirja NK Čarda
Nogometna šola (NŠ) Nogometni klub (NK) Čarda je v dvorani Ekonomske šole Murska Sobota pripravila dvodnevni tradicionalni mednarodni zimski turnir za mlajše selekcije.
Kaj bo v stečajni masi?
Drugo, še veliko bolj zanimivo procesno dejanje se nanaša na pogodbe o izvedbi evropskih projektov, kjer je bil javni zavod vodilni partner. Čeprav so se sprva pojavljale domneve, da bo prenos projektov na druge institucije težaven, saj kaj takega v pogodbah ni predvideno, do tega sedaj vendarle prihaja. Stečajni upravitelj je sprva na sodišču, tako kot v primeru porok, vložil predlog za odstop od pogodb o projektih, a je nato prišlo do preobrata in je predlagal umik tega predloga, čemur je sodišče tudi ugodilo. Kot nam je pojasnil Felc, je bilo to usklajeno z ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj, ki je organ upravljanja, pri čemer je bilo pozneje ugotovljeno, da je primerneje prenesti pogodbe na novega vodilnega partnerja kot odstopiti od njih. »Navedeno pomeni, da RIS ne bo več izvajal projektov Interreg, temveč bo te prenesel na nove vodilne partnerje. Takšna odločitev je smiselna tudi z vidika stečajnega postopka, saj se bo povečala stečajna masa vsaj za del, ki ga je RIS po posamezni pogodbi – projektu – izvedel že pred začetkom stečajnega postopka,« je za Vestnik pojasnil stečajni upravitelj. Gre za pet projektov, skupno vrednih skoraj šest milijonov evrov, ki so sedaj v postopku prenosa na Zavod za kulturo, šport in turizem Murska Sobota ter Razvojni center Murska Sobota, torej javna zavoda v lasti soboške občine. So pa bili predmet prenosa tudi nekateri drugi projekti v izvajanju, kjer je RIS imel zgolj status projektnega partnerja. Ta hip ravno tako potekajo pogovori o upravljanju konjeniškega centra, pri čemer obstaja možnost, da bi ta del v najem vzela dosedanja vodja Aleša Bagari, a najprej bo treba urediti upravljavsko pogodbo. Dvorec je namreč s pripadajočim zemljiščem v lasti soboške občine, leta 2015 pa je bil na podlagi pogodbe dan v upravljanje javnemu zavodu. Občina tako za zdaj dvorca ne upravlja, saj še ni rešena dilema glede vložkov javnega zavoda v nepremičnino. Če to ne bo upoštevano v stečajni masi, ker bo sadove uživala zgolj lastnica nepremičnine, bodo upniki – od bank in dobaviteljev do zaposlenih in strank – ostali več ali manj na suhem. Ti imajo sicer do 12. marca čas, da prijavijo terjatve, predvideva pa se, do bo uradnega dolga za okoli milijon evrov.
Jasno je, da je v interesu občine, da njene nepremičnine na noben način niso obremenjene v stečaju, čeprav so izvedeni, in tudi ostali projekti propadlega zavoda, ki jih sedaj prevzemajo drugi, prav gotovo obogatili občinsko premoženje. Težko je verjeti, da bi se lahko občina povsem izognila posledicam, ki nastajajo ob stečaju lastnega zavoda. Drugo pomembno vprašanje, s katerim bi se morali še bolj prioritetno ukvarjati, pa je prihodnost kulturnega spomenika v Rakičanu. Dvorec Rakičan je edinstven objekt z izjemnim potencialom, ki zagotovo presega zgolj gostinsko ponudbo. Potreben je širši premislek o dolgoročni strategiji in viziji njegovega razvoja, ki bi vključevala tako kulturne, izobraževalne kot turistične vsebine, s ciljem, da dvorec (spet) postane trajnostno uspešen in prepoznaven center dogajanja v regiji.